Kot se spreminjajo modni trendi na vseh mogočih področjih, od čevljev, oblek, pohištva in dizajna drugih izdelkov, ki jih potrebujemo ali pa tudi ne, se spreminjajo tudi trendi na področju prehranjevanja. Obilje dobre hrane v minulih desetletjih je na ljudeh v razvitem svetu seveda pustilo posledice in nič čudnega, da se trendi (kako zoprn izraz) prehranjevanja obračajo v povsem drugo smer. Predvsem v tisto, da jejmo manj, pa čim več lokalno pridelane hrane, živila naj bodo tudi manj obdelana, mesojedci (oziroma vsejedci) pa naj bi (vsaj) postopoma zmanjševali in sčasoma celo opuščali meso in mesne izdelke. Težko bo, porečejo mnogi, ki si brez mesa ne predstavljajo dneva, a dejstvo je, da se poraba mesa po najnovejših dognanjih postopoma zmanjšuje. Kar nikakor ne pomeni, da se bomo mesu povsem odrekli, dovolj bo, da kak dan ali dva v tednu pojemo brezmesni obrok.

Ingver in kurkuma

​Za začetek torej poskrbimo za sezonsko in lokalno pridelano hrano. To naj bo osnova, vendar si lahko dobro znano in tradicionalno hrano nekega okolja popestrimo z množico dodatkov iz nekdaj eksotičnih, danes pa povsem dostopnih kuhinj. S ščepcem začimb, ki smo jih posvojili iz daljnih dežel, si zlahka popestrimo jedi. Med začimbami, ki sta si tudi pri nas že pred nekaj časa pridobili domovinsko pravico, sta v ospredju ingver in kurkuma. Obe imata vrsto blagodejnih učinkov na zdravje, zato sta tudi sestavni del velike večine indijskih jedi. Ingver je pri nas v uporabi večinoma v napitkih z limono in medom ali kot dodatek različnim zdravilnim čajem, čeprav je svež ingver izjemno uporaben tudi za številne zelenjavne in mesne jedi. Kurkumo smo zaradi njene intenzivne rumene barve do nedavnega poznali predvsem kot sestavni del začimbne mešanice kari, je pa vsestransko uporabna tudi za različne omake, mesne, riževe in zelenjavne jedi.

Kravje mleko kot tarča posmeha

Novi prehrambni trendi se niso spremenili glede probiotikov. Jogurt, kislo mleko, kefir ... vse to poznamo že dolgo, mnogi si jih pripravljajo doma in se tako izognejo morebitnim dodatkom, ki podaljšujejo rok trajanja. Tudi kravje mleko je že nekaj časa med živili, ki se jim nekateri izogibajo v velikem loku. Laktoza in še kaj jih moti, svoje so k temu, da imajo nekateri pomisleke pri nakupu mleka v velikih trgovinah, pripomogli tudi predelovalci in trgovci, ki so po prepričanju nekaterih mleku dodajali snovi, ki naj vanj ne bi sodile, ali pa so mleko z različnimi postopki siromašili. Tako so generacije, katerih otroci so rasli ob kravjem mleku (in ostali zdravi), danes skorajda tarča posmeha, češ kravje mleko je za teličke, ne pa za otroke.
Ob vseh težavah s kravjim mlekom v ospredje prihaja sojino mleko pa ovseno, ki ga lahko pripravimo tudi doma, bolj kot po sirih, izdelanih iz mleka živali, nekateri raje posežejo po sojinem siru.
Seveda ne moremo mimo sadja. Kot kaže, bodo nutricionisti za letos predlagali, naj uživamo čim več lokalno pridelanega sadja, in pri tem ni nič hudega, če je malo poškodovano ali če na primer v jabolku najdemo črva. To pomeni le, da sadje ni (vsaj ne veliko) škropljeno. Tudi malce rjava banana je menda bolj zdrava kot tista lepa na oko, gladka in brez ene same rjave pikice. Za sadje, ki je v naše trgovine pripeljano kdo ve od kod, nihče ne zagotavlja, da ni polno različnih kemikalij, zaradi katerih je vzdržalo skladiščenje in dolg transport ter na koncu ostalo lepo, gladko in bleščeče.
Pomemben poudarek novih kulinaričnih trendov je namenjen alkoholu. Spili naj bi ga čim manj, ne le zaradi zdravja, ampak tudi zaradi številnih negativnih posledic, ki jih alkohol povzroča v družbi.

Imamo vsega dovolj

A naj bodo trendi takšni in drugačni, ohraniti velja predvsem zdravo pamet. Torej jejmo lokalno in sezonsko, kolikor se le da, ne pretiravajmo s količino hrane, zavedajmo se, da je najboljša dieta uravnotežena prehrana, prilagojena našim potrebam in navadam, in samo takšna nam bo na dolgi rok ohranila zdravje in s tem tudi dobro razpoloženje. Za uravnoteženo prehrano imamo v našem okolju skorajda vsega dovolj. Izrabimo danosti, ki jih imamo, raje pojejmo jabolko z lastnega ali sosedovega vrta ali kupljeno pri lokalnem kmetu, kot da posegamo po najrazličnejših semenih, na katera prisegajo na drugem koncu sveta. Pa čeprav se sliši bolj imenitno, ko se pohvalimo, da smo si v jogurt dodali žlico čia semen namesto žlice medu iz sosedovega čebelnjaka,
In še najbolj pomembno - uživajmo v hrani in jo pripravljajmo z ljubeznijo.