Košarkarice pišejo tretje poglavje zgodovine

Zoran Mijatović Zoran Mijatović
24.11.2019 05:05

Majhen bazen igralk, amaterska plačila, a vrhunski rezultati - slovenska ženska košarkarska reprezentanca še ni podrla zadnjega mejnika.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V prvih dveh tekmah so Slovenke nasprotnicam zaprle vse poti do zmage.
Igor Napast

Leta 2017 so spisale zgodovino in se prvič uvrstile na evropsko prvenstvo v košarki. Ni jim bilo dovolj - letos so tam zaigrale še drugič zapored. A slovenske košarkarice se ne ustavljajo. Čeprav se jim v prvih dveh poskusih še ni uspelo prebiti do četrtfinala, jim je na evropskih prvenstvih tako lepo, da so odločno krenile še na tretje. V kvalifikacijah za turnir, ki bo junija 2021 v Franciji in Španiji, so v uvodnih dveh tekmah zabeležile dve zmagi. S 70:64 je v Celju padla Grčija, z 72:64 v Sofiji Bolgarija, in igralke trenerja Damirja Grgiča so avtomatsko vodilna ekipa kvalifikacijske skupine A. Prav zmagovalke devetih skupin in pet drugouvrščenih reprezentanc pa se bo uvrstilo na evropsko prvenstvo.
Novembrski uspeh slovenske reprezentance je še toliko večji, ker sta zaradi poškodb manjkali glavni sili pod košem - Eva Lisec in pri nas naturalizirana Američanka Shante Evans. "Manjkali sta nam dve ključni igralki pod obročem, ki pa so ju preostale visoke punce uspešno nadomestile. Zdržale so ves pritisk in se uspešno kosale z veliko izkušenejšimi igralkami," je bila ponosna kapetanka Nika Barič, prva Slovenka, ki se je pred leti preizkusila v ženski različici lige NBA - WNBA. "Ob prihodu na priprave sem dejala, da sem prišla po dve zmagi, in zelo sem srečna, da smo te dve zmagi tudi dosegle. Morda je zaradi nekoliko slabše predstave v Bolgariji malce grenkega priokusa, a sem res vesela, da se je razpletlo tako, kot sem si zadala v glavi. Sta pa tekmi za našo reprezentanco prinesli res veliko."

Teja Oblak najde rešitve tudi, če jih ne vidi.
Igor Napast

Od smrtonosne bolezni do milijonov

Prav Baričeva je s Tejo Oblak, sestro vratarja nogometne reprezentance Jana Oblaka, gonilna silna ekipe. Medtem ko je bila Oblakova na obeh tekmah prva strelka reprezentance z 19 točkami, jih je Baričeva dosegla 13 oziroma 12, ob tem pa je bila njena primarna naloga s podajami zaposlovati soigralke. Zanimivo je, da je tudi njen brat vrhunski športnik - Nejc Barič je organizator igre košarkarjev Cedevite Olimpije in je po besedah selektorja Radovana Trifunovića tik pred debijem za reprezentanco. A če se Oblakova nikdar ne more dokončno znebiti vprašanj o bratu, Nika še nima takšnih težav. Bolj jo je zaznamovala huda bolezen v osnovni šoli - rak na ščitnici.
Vse odtlej mora Zasavka jemati tablete, ki nadomeščajo delovanje ščitnice, kar pa je pri razvoju kariere ni oviralo. V zadnjih štirih sezonah se je namreč z ruskim klubom Jekaterinburgom kar trikrat zavihtela na vrh evrolige. Grgič jo dobro pozna, saj je z njo začel delati že, ko je v Trbovljah obiskovala drugi razred osnovne šole. Danes je košarkarica finančno preskrbljena za celo življenje. Grgič je bil še v minuli sezoni stoodstotno prepričan, da noben košarkar pri Olimpiji ni imel takšne plače kot Baričeva v Jekaterinburgu.

Nika Barič se prebija še na tretje EP.
Igor Napast

Po vzoru Sagadina in hokejistov

Ja, ženska košarka v Rusiji je povsem drug svet kot v Sloveniji. Tu so plače majhne, če sploh so, tako da si morajo dekleta, če že ne med kariero, iskati delo takoj po njej. Po drugi strani pa nas obdajata državi, Madžarska in Italija, z ligama, ki spadata med pet najmočnejših v Evropi. Madžarski Šopron je denimo redni udeleženec zaključnega turnirja ženske evrolige. Tudi zato, ker je madžarski premier Viktor Orban oziroma njegova vlada žensko košarko izbrala za šport, v katerega bo država vlagala več.
Ker v Sloveniji ženska košarka takšne podpore nima, se iščejo drugačni recepti za preživetje. Tu že od preloma tisočletja - v 90-ih je kraljevala ljubljanska Ježica - vlada celjski klub ŽKK Cinkarna Celje. Tudi v klubu 15-kratnih državnih prvakinj ima vlogo trenerja Damir Grgič, ki povzema filozofijo Zmaga Sagadina iz veleuspešnih časov Olimpije - vzgajati domače igralke in jih prodajati v bogate tuje klube ter s tem ustvarjati tudi jedro reprezentance. "To je edini model, ki je za Slovenijo vzdržen tako kratkoročno kot dolgoročno," pravi Grgič. Za vzor jemlje slovenske hokejiste: "Poglejte, kako katastrofalno majhno bazo imajo in kaj vse so dosegli v minulih letih."

Ne ustavijo jih niti poškodbe

Prav zaradi majhne baze je bil Grgič po zadnjih dveh reprezentančnih tekmah še posebno vesel, "da so v ospredje stopile igralke, ki do zdaj niso imele prave priložnosti. To je za reprezentanco iz majhne države zelo spodbudno, saj bomo imeli v naslednjem kvalifikacijskem ciklusu širši nabor igralk." Tretja udarna moč je dokončno postala Zala Friškovec, ki je Grkinjam zabila štiri trojke. Prav na tej tekmi je, po Grgičevem mnenju, najboljšo predstavo v karieri pokazala Teja Goršič, ki je s svojimi 189 centimetri izrinila nasprotnice iz "domače" rakete. Pod košem ji je izdatno pomagala še Maruša Seničar, hči Slavka Seničarja, prvega trenerja Simona Petrova in Matjaža Smodiša v Krki.

Vaše mnenje šteje!

Vaše mnenje šteje!

Sodelujte v anketi in pomagajte soustvarjati prihodnost naših vsebin.

Sodelujte
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta