Korenje štejemo med najstarejše povrtnine, gojili naj bi ga že mostiščarji v mlajši kameni dobi, pred približno 4000 leti, v švicarskih mostiščih so odkrili plodove korenja. V zgodnjem srednjem veku je gojenje korenja priporočal Karel Veliki, eden najpomembnejših evropskih vladarjev. Danes poznamo veliko sort korenja, ki je pri nas skozi čas in pokrajine dobil mnogo imen: koren, kuzmorka, merlen, merni, merlin, mrkev, mrkel, mrkelca, svinjski koren, navadni koren. Korenje je v različnih barvah, lahko je oranžno, temno vijolično, rdeče, rumeno, belo, različne barve in vrste vsebujejo različne antioksidante.

Naravna soda bikarbona

S korenjem se obvarujemo gnilobnih procesov v črevesju, če pa so že nastali, jih korenje ozdravi. Sok korenja vsrka odvečno želodčno kislino in pekoča zgaga hitro poneha, in to učinkoviteje kot kemična soda bikarbona. Korenje spravi v red tudi zelo občutljive želodce in črevesje. Tudi pri tovrstnih boleznih dojenčkov in malčkov bo korenje hitro in uspešno pomagalo.

Veliko antioksidantov

Korenje je zelenjava, ki vsebuje največ beta karotena in veliko pektina. Dobro bi bilo, če bi korenje uživali čim pogosteje, saj vsebuje veliko zdravilnih učinkovin. V njem je precej kalija, kalcija, fosforja, joda, magnezija, železa, kobalta in bakra, vsi ti minerali so vezani v taki obliki, da jih naše telo lahko sprejme. Korenje vsebuje največ betakarotena, ki predstavlja predstopnjo pomembnega vitamina A, vitamine B, C, E in K.

Odličen pri dietah

Hranilna vrednost sto gramov korenja je približno 27 kalorij, zato ima korenje pomembno mesto v dietni prehrani. Je odlično živilo, če ste med novoletne zaobljube napisali, da si želite izgubiti nekaj kilogramov. Poleg tega ima korenje visoko vsebnost pektina, ki v prebavnem traktu nabrekne kot pena in tako ščiti črevesno in seveda tudi želodčno sluznico.

Prežene gliste

Če boste nekaj dni uživali dva do tri korenčke na dan, boste najhitreje iz črevesja pregnali gliste. Uživanje surovega korenja ali pitje soka surovega korenja pospešuje prebavo, izločanje seča, preprečuje napenjanje, pomaga pri želodčnih razjedah in črevesnih težavah.
Sirup iz korenčka pomaga pri prehladnih boleznih, zlasti pri bronhitisu, gripi, začetni pljučnici, vnetju grla, kašlju. Naredimo ga tako, da korenje dobro operemo, zrežemo na manjše kose in iz njega iztisnemo sok. Svežemu soku dodamo javorjev sirup ali neprečiščen sladkor in skuhamo v gost sirup, natočimo v steklenice, hranimo ga na temnem hladnem mestu. Uživamo ga po žlicah.
Korenček krepi naš imunski sistem, znano je njegovo delovanje pred pljučnim in nekaterimi drugimi vrstami raka, znižuje nezdrave ravni holesterola, preprečuje hitro strjevanje krvi, infarkt in druge zaplete z ožiljem, preprečuje in zmanjšuje tveganja za zastrupitev s hrano, priporočljiv je pri utrujenosti, za boljšo koncentracijo in spomin. Pomaga proti glavobolu, revmi, krepi spolno moč in jetra, zdravi kožne bolezni, akne, rane, opekline, otekline, udarnine in pike.

Oselski zajtrk

Fosfor v korenju krepi spomin, dober zgled je Norveška, njihov znani oselski zajtrk je jed, ime je dobila po mestu Oslu, ki se sestoji iz ovsene kaše, ki se ji doda surovo korenje. Priprava te jedi je enostavna, zvečer namočijo ovsene kosmiče v mleko, pokrijejo jih čez noč, nato zjutraj nastrgajo korenje in ga primešajo h kaši, kašo pogrejejo, osladijo z medom ali neprečiščenim sladkorjem. Na Norveškem se je z uvedbo tega zajtrka izredno izboljšalo zdravstveno stanje otrok, okrepili so se odpornost proti infekcijam, vid in delovanje razvijajočih se možganov, izboljšala sta se učni uspeh in koncentracija, zmanjšala se je utrujenost otrok pri številnih zaporednih urah pouka.

Zares vsestranski

Dobro je surovo korenje v sokovih, solatah, kot prigrizek, lahko ga kuhamo, pečemo, cvremo. Odličen je korenčkov sok, iz kilogram korenja dobimo dobre pol litra soka. Včasih je veljalo, da korenčkovo listje ni užitno, danes pravijo, da je polno vitaminov, mineralov in klorofila, zato mlade, zdrave lističe posočite skupaj s korenčkom. Dobro se ujamejo tudi v juhah in solatah z drugo zelenjavo. Ne glede na to, kako boste korenje uporabljali, je priporočljivo, da ga zaužijete z malo zdrave maščobe, da bo vaš organizem lahko prejel čim več provitamina A, ki se topi v maščobah.
Pri nakupu korenja bodimo pozorni, da bo korenje zdravo, pridelano brez genskih sprememb, korenja ne lupimo in ne strgamo, samo dobro ga operemo in odstranimo morebitne zelene dele, saj je v povrhnjici največja koncentracija koristnih snovi. Če korenje shranjujemo v polivinilu, se rado začne potiti in zgnije.

Rad je v družbi čebule

Posejte korenček na vrtu, rad ima rahla tla, da naredi lepe korenine, dobro raste v družbi čebule, drug drugemu bosta odganjala muhe. Korenčkovo seme zelo dolgo kali, skoraj mesec dni, korenček sejte ne pregloboko in ne pregosto, v vrste, lažje ga boste prekopavali in pleli. Korenček ima rad vlažno, rahlo zemljo. Je dvoletnica, prvo leto v korenju hrani rezervne snovi, v drugem letu zacveti in nam da semena. Za prehrano ga uporabljamo v prvem letu.

V šalah in mitih

Da je korenje dobro za vid, drži. Saj še niste srečali zajca z očali, mar ne? Je pa še ena zanimiva zgodba o tem, zakaj vsi verjamemo, da bolje vidimo, če jemo korenje. Med drugo svetovno vojno so v Veliki Britaniji izklapljali elektriko, da bi nemški piloti težje videli cilje za bombardiranje. Britanski vojaški piloti so Nemce kljub temi sestreljevali, še preden so naciji prečkali Rokavski preliv. Kako je bilo to mogoče? Britanci so že imeli radarje na letalih. Da pa bi Nemce zmedli, je začel britanski propagandni aparat širiti zgodbo, da njihovi piloti prisegajo na korenje za boljši vid v temi, vitamin A, ki ga korenje vsebuje, naj bi jim dajal nočni vid. Mit o zelenjavi, ki izboljša nočni vid, se je začel širiti med ljudmi, korenje so jedli tako rekoč vsi Angleži, ukoreninil se je do te mere, da so zgodbo znanstveniki kasneje podkrepili z raziskavami.