Zoomanje je postal splošno uporabljan izraz za vsa spletna videokonferenčna srečanja, ne le tista, izvedena preko razvpitega Zooma. "Srečevali" smo se tudi preko aplikacij, kot so Microsoft Teams, Cisco WebEx, Google Meets, Skype in druge. Da je naveličan in utrujen od zoomanja, je ob neki priložnosti priznal še Eric Yuan, ustanovitelj in izvršni direktor Zooma, pa tudi eden največjih zaslužkarjev v koronskem obdobju. Devetnajst zoomovih videokonferenc dnevno je bilo tudi zanj preveč.
Delo na daljavo tudi poslovna priložnost
Pred dobrim letom nas je večina bila "vržena v vodo", ko smo v izobraževalnih in poslovnih okoljih prešli v komunikacijo na daljavo. V novi videokonferenčni situaciji smo se morali znajti in željno smo iskali tovrstne nasvete in znanja. Množično so se pojavljali tisti, ki so menili, da velja svoje znanje o veščinah uporabe spletnih orodij in prepričljivem nastopu na e-dogodkih širiti med svetovno srenjo uporabnikov. Najpogosteje z videoposnetki preko spletne platforme Youtube. Tako nas je denimo energična mladenka v filmčku poučevala, kaj storiti, da ne bomo na videokonferenčnem ekranu videti kot krompir. Najbolj ogledovani med njimi so imeli možnost na globalnem trgu ob tem tudi lepo zaslužiti. Kot Američan Kevin Stratvert, ki je simpatično poučeval o takšnih in drugačnih spletnih veščinah ter dosegal po pol milijona ogledov posameznih videov. Sprva v Microsoftu zaposlen kot programski vodja, je v enem od videov pojasnil, da je Microsoft zapustil, saj je zanj Youtube postal poslovno privlačnejši z doseženim milijonom prihodkov na njegovem računu. Britanec Russell Stannard je odlično tržno nišo prepoznal v poučevanju učiteljev o spretnostih izvajanja pouka na daljavo in dosegal ogromno ogledov posameznih videov na youtubu ali na svoji spletni strani Teacher Training Videos. Hvaležno smo jim sledili in se učili.
Pa pri nas?
Ni se čuditi veliki želji po usvajanju videokonferenčnih znanj, če se ozremo na lanskoletne številke dnevnih uporabnikov spletnih aplikacij za videokonference. Zoom in Cisco WebEx je obiskalo po 300 milijonov, Google Meets tretjina te številke, Teamse pa 75 milijonov uporabnikov dnevno. Za online znanja željne uporabnike so se v našem domačem okolju med drugimi potrudili tudi naši trije sogovorniki.
Zoom in Cisco WebEx je obiskalo po 300 milijonov, Google Meets tretjina te številke, Teamse pa 75 milijonov uporabnikov dnevno
Marija Maruša Jovanović, samostojna svetovalka za spletna izobraževanja, ki svoja znanja o spletni komunikaciji širi pod blagovno znamko eDogodek.si, je prepričana, da lahko dobro izvedemo le tisti spletni dogodek, ki je smelo načrtovan in znamo pri tem uporabiti veščine spletne facilitacije. V tujini že dobro poznan in uporabljan izraz vpeljuje v naš spletni izobraževalni prostor in pojasnjuje, da gre pri facilitiranju za poznavanje metod in tehnik, s katerimi dosežemo učinkovito spletno sodelovanje prav vseh udeležencev dogodka.
Mag. Martin Lisec, logoterapevt in coach ter direktor Inštituta Stopinje, je že ob začetku pandemije preko Gospodarske zbornice Slovenije izvedel sklop treh predavanj za podjetnike o tem, kako se znajti v teh časih ranljivosti: kako komunicirati z zaposlenimi in ožjim timom ter kakšen komunikacijski načrt pripraviti za obdobje po krizi. Prepričan je, da smo v tem času prepoznali izjemen pomen kakovostne komunikacije, katere smisel je v vzpostavljanju in ohranjanju stikov, ki jih bomo v času po koroni znali še bolj ceniti.
Dr. Benjamin Lesjak, predavatelj na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, strokovni direktor Datainfo.si ter neumorni ozaveščevalec mladih o nevarnostih spletnih zlorab (tudi v času dela na daljavo), je v okviru Centra za varnejši internet Safe.si pripravil spletno predavanje s prav to problematiko. Namenjena je bila mladim, njihovim staršem in pedagoškim delavcem. Prepričan je, da je za preprečevanje spletnih zlorab ob osnovnem tehničnem znanju uporabnikov o varnosti na spletu predvsem pomembno ozaveščanje, da drugim ne storimo tega, česar ne želimo, da drugi storijo nam.
Všečni na videokonferenci
Česa smo se med drugim naučili, da v videokonferenčnem okolju delujemo všečno in profesionalno? Najprej smo kamero postavili nekoliko nad višino naših oči, si k "očesu" spletne kamere prilepili vsaj smejčka kot opomnik in se naučili gledati vanj. Svetlobo smo naravnali tako, da nas je osvetljevala s sprednje strani in si za sedež dali blazino kot oporo za pokončnejšo držo. Izbrali smo oblačila, všečna kameri - nikakor ne bela in ne črna, pa bognedaj črtasta ali pikčasta. Splet so preplavile tudi domiselne modne karikature o tem, kako smo kot iz škatlice urejeni od pasu navzgor in precej po domače v spodnjem, kameri skritem delu naše vizualne spletne podobe.
Martin Lisec ugotavlja, da je treba platformo, preko katere komuniciramo na daljavo, seveda dobro poznati in se tehnično primerno opremiti, pred nastopom na videokonferenci pa preveriti delovanje interneta, mikrofona in kamere. A po njegovih izkušnjah je bil podjetnikom zagotovo najtrši oreh privajanje na komuniciranje s pomočjo kamere. Postavljeni so bili pred izziv usvajanja povsem novih znanj in veščin: nastopanja pred kamero, premagovanja treme, jasne artikulacije, neverbalne komunikacije, skratka vsega, kar naredi nastop pred kamero kakovosten, profesionalen in prepričljiv. Priporočljivo se je tudi testno posneti in predhodno preveriti, kako bomo videti na videokonferenci. Sogovornik še svetuje, da na računalniku, s katerim bomo delali, ugasnemo vse nepotrebne programe, predvsem tiste, ki oddajajo kakršnekoli zvoke. Pozorni naj bomo na urejenost prostora, v katerem bomo izpeljali videokonferenco. Posebej naj pazimo na ozadje in izberemo še primerno obleko.
Bonton za uspešno komunikacijo
Ob začetku videokonference je treba udeleženca vsekakor seznaniti z osnovnimi pravili in z bontonom, kar omogoča dobro komunikacijo ter uspešno sodelovanje vseh. Katera bontonska pravila velja postaviti? Jovanovičeva jih naniza v naslednjem vrstnem redu. Udeleženci naj skrbijo za svoj zvok in imajo mikrofone ugasnjene, kadar ne govorijo. Spoštujejo naj dogovorjen način komunikacije, ki ga izvajalec predstavi na začetku. Zelo pomembno je, da so udeleženci polno prisotni, da ne "multitaskajo": torej brez telefonskih klicev, branja in ali pisanja mailov … Za doseganje slednjega pa mora biti spletno dogajanje dobro načrtovano in učinkovito facilitirano.
Ugotavlja pa, da sčasoma marsikdo ugotovi, da samo tehnično znanje ravnanja z orodji ni dovolj za oblikovanje in izvedbo dobre spletne učne izkušnje v videokonferenci. Predavanja so lahko več kot zgolj enosmerna komunikacija. Zelo pomembno je poznavanje metod in tehnik, ki se uporabljajo v skupinskih procesih, tudi neizobraževalnih in nam pomagajo oblikovati in izvesti (facilitirati) učinkovit učni proces tudi na daljavo. Gre za tako imenovane participatorne, torej vključujoče in sodelovalne načine poučevanja, kjer je fokus na izkušnji udeleženca, in ne toliko na samem podajanju informacij. Ponudniki izvajanja videokonferenc so za pestrejšo komunikacijo ponudili kar nekaj internih možnosti v spletni aplikaciji. Udeležence je za aktivno delo možno v skupinah "poslati" v ločene sobe (Breakout Rooms), uporabljajo lahko belo tablo za pisanje in risanje, tudi pisno komentirajo med konferenco, s simboli izražajo svoje razpoloženje ali dvigujejo roko, izpolnjujejo pripravljeno anketo … "Aktivnega sodelovanja udeležencev na videokonferenci ne moremo pričakovati, če ga ne načrtujemo in se zanj ne potrudimo. Sodelovalno vzdušje pa je na spletu težje doseči kot v klasičnem okolju, zato je treba pri načrtovanju in izvajanju spretno uporabljati orodja, ki so nam na voljo znotraj ali zunaj videokonferenčnega sistema. Potrudimo se torej, da so vsi sodelujoči tudi dejansko vključeni v proces in prispevajo h končnemu cilju, v smislu misli Benjamina Franklina: Če ne načrtuješ, načrtuješ neuspeh," svetuje Jovanovičeva.
Dodaja, da aktivnega sodelovanja udeležencev ne moremo pričakovati, če zgolj odpremo ločene sobe in udeležence pošljemo vanje. Jovanovičeva je še konkretnejša: "Namesto da udeležencem nekaj takoj povemo o določeni tematiki, jih naprej pozovemo, da podelijo svoje znanje in izkušnje sami. Uporabimo lahko, na primer, digitalne post-it listke, na katere napišejo svoje ideje, zamisli. Preprosta tehnika, ki bo iz pasivnih gledalcev in poslušalcev naredila aktivne udeležence." Če povzamemo: spletno okolje omogoča aktivno udeležbo vseh, usvojiti pa je treba tudi didaktično znanje priprave spletne izkušnje, za katero Jovanovičeva opozarja, da je pri delu z odraslimi drugačno kot pri delu z mladimi.
Modrejši ob vračanju v "normalnost"
Boj za poslovne uporabnike je pri ponudnikih videokonferenc velik in prenosi aplikacij so v koronskem času dosegali izjemno rast, celo za 90 odstotkov več od povprečnega tedenskega prenosa pred epidemijo. V poslovnih okoljih so ob zaželenih Microsoftovih Teamsih najbolj uporabljali Zoom kot orodje za izvedbo videokonferenc. Njihovo mobilno aplikacijo so uporabniki naložili kar 485-milijonkrat, Zoomova statistika pa kaže, da okoli pol milijona podjetij z več kot desetimi zaposlenimi uporablja njihovo aplikacijo za poslovno komuniciranje. V tem času so v poslovnih okoljih prepoznali kar nekaj prednosti komunikacije na daljavo, ki jo bodo smeli poslovneži uporabljati tudi v pokoronskem času.
Mag. Martin Lisec na osnovi intenzivnega sodelovanja s podjetniki v času pandemije, ugotavlja, da je "izvajanje komunikacije na daljavo v podjetniškem okolju pokazalo naslednje prednosti: predvsem velik prihranek časa in s tem možnost optimizacije delovnih procesov ter nižanje materialnih stroškov. Ugotovili smo, da nikomur ni več treba za en sam učinkovit poslovni sestanek presedeti pet ur v avtomobilu. Prav tako so nas uporabljene spletne platforme, ki so podjetnike povezovale s svojimi zaposlenimi, naučile kakovostne komunikacije v smislu: govori lahko samo eden, drugi pa morajo poslušati, saj hkratno govorjenje vodi v kaos in nerazumevanje. V tem času smo dobili tudi več občutka za to, kako pomembno je v komunikaciji poslušanje sogovornika, kajti šele poslušanje omogoča, da drugega tudi slišimo."
"Enoletna odsotnost fizičnih stikov potrjuje spoznanja, kako dragoceno se je srečevati in delati v živo. Ugotovili pa smo tudi, kako pomembno je pri poslu ohranjati notranjo motivacijo in razvijati pripadnost kljub fizični oddaljenosti," meni Lisec.
Kaj storiti, da ne bomo na videokonferenčnem ekranu videti kot krompir
Ob vračanju v "normalnost" sogovornik podjetnikom predlaga, naj razmislijo tako o komunikaciji s sodelavci, torej komunikaciji znotraj podjetja, kakor s poslovnimi partnerji, kupci, strankami. "Naredijo naj komunikacijski načrt za čas po koroni, v katerem bodo pozitivne izkušnje iz tega obdobja smiselno prilagodili možnostim, ki jih prinašajo nove okoliščine v zvezi z obvladovanjem epidemije. Govorim o načrtu za vzpostavitev vitke in učinkovite poslovne komunikacije," zaključuje sogovornik.
Zoombombing - kaj je to?
V začetku pandemije je imel Zoom številne varnostne hibe. Nepridipravi so jih izkoristili za vdor v tuje videokonference, na katerih so predvajali pornografijo, izvajali sovražni govor ali si privoščili druge nečednosti ter motenje dela nič hudega slutečih uporabnikov. Tega vedenja se je prijel izraz zoombombing. Pri Zoomu so hitro reagirali in vzpostavili niz varnostnih rešitev od gesel do uvedbe čakalnic.
Dr. Benjamin Lesjak domneva, da se je "večina šol v času izvajanja pouka na daljavo soočala tudi z oblikami vdorov v videokonference, ko so učenci z neprimernim vedenjem ali komentarji motili učiteljev pouk. V poslovnem okolju se na videokonferencah srečujejo odrasli, zato tega ni zaznati. Tukaj so bolj neprijetne situacije, ko nekdo ne upravlja skrbno kamere ali mikrofona in se iz nerodnosti pojavijo neprimerni posnetki udeleženca, na primer njegove golote ali neželeni glasovi. Vdori so omogočeni takrat, ko ni poskrbljeno, da je povezava do videokonference poslana le udeležencem in do nje pridejo še neželene osebe. Sam imam izkušnjo spletnega seminarja, v katerem so posamezniki objavljali nespodobne komentarje. Javno komentiranje smo preprosto ukinili in omogočili moderirano postavljanje vprašanj na videokonferenci. Priporočam, da tisti, ki organizirajo spletne seminarje, vsakemu udeležencu pošljejo njegovo povezavo. Tako zdaj ravnamo tudi mi, četudi imamo nekaj tisoč udeležencev naših izobraževanj." Sogovornik je prepričan, da so vsi izvajalci dela na daljavo v tem času pridobili dovolj tehničnega znanja za uspešno in varno vodenje videokonferenc, vendar pa posamezne aplikacije omogočajo zelo preprosto deljenje vsebin na videokonferenci. Lahko se dogodi, da nekdo zelo hitro objavi kakšno neprimerno, na primer pornografsko vsebino, še preden lahko izvajalec sploh ustrezno reagira.
Kazenska odgovornost za spletno nadlegovanje
"Vdor v videokonferenco je možno opredeliti kot kaznivo dejanje napada na informacijski sistem ali vdora v zasebnost ali kot krajo identitete in ga prijaviti policiji ter sodno preganjati. S 14 leti postanemo kazensko ter odškodninsko odgovorni, in če je nastala škoda ob vdoru v videokonferenco, lahko sodišče dosodi odškodnino, ki jo pri mladoletnih seveda poravnajo starši. Če je videokonferenca izvedena v okviru Arnesa, je možno tistega, ki je vdrl v sistem, deloma odkriti preko IP-številke, vendar postopek pridobivanja podatkov ni preprost. Tudi snemanje pouka na daljavo, ki poteka preko videokonferenc, nima pravne podlage in in ni dopustno: tako tudi samovoljno snemanje drugih učencev in učiteljev pomeni vdor v zasebnost. Izjeme, ko se snema učenca pri izvajanju neke dejavnosti, je treba utemeljevati z drugo pravno podlago, na primer izkazovanjem javnega interesa. Najboljša zaščita varne rabe interneta je gotovo ozaveščanje o vedenju po postavljenih pravilih pri izvajanju videokonference. Šola lahko na primer da učencem in staršem v podpis izjavo pravil lepega vedenja na videokonferencah.
Lesjak posebej opozarja starše, naj za otrokovo ozadje v videokonferenci izberejo nevtralen prostor, ki ne razkriva njegove zasebnosti. Starši so zdaj postavljeni v okolje, v katerem je treba usvojiti in obvladati nove veščine, zato vsem odraslim priporoča ogled izobraževalnih vsebin o varni rabi interneta na Safe.si. "Bolje je večkrat vprašati in preverjati ter tako preprečiti neželene in neprijetne incidente na spletu," zaključi sogovornik.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
