Kolumna Marka Crnkoviča: Za oslovo senco programskega sveta RTV Slovenija

Da so desničarji prepričani, da je šele zdaj nastopila prava demokracija, ko so oni sami na oblasti - sicer ne prvič, a tokrat res brutalno in dezinhibirano -, je ne samo razumljivo, temveč tudi ni iz trte izvito. Sedanja vlada daje vedeti, da je prava demokracija dejansko le privid demokracije. Da je resnična svoboda samo varljiv občutek svobode za tiste, ki so zadovoljni z oblastjo. Aktualni desničarji so levičarjem, začasno umaknjenim na stranski tir, nastavili ogledalo. Pod peto škornja aktualne vlade je postalo jasno, da sta demokracija in svoboda po slovensko le približek, ki naj se ga nezadovoljni na lastno odgovornost navadijo ceniti.

In to spoznanje je še tem bolj boleče, če pride v paketu s prepričanjem, da bo pa na RTV Slovenija zdaj končno vse v redu, ko jo bo enkrat za spremembo - če ne celo definitivno - demontirala in demolirala desnica.

Samo za primerjavo

Programski svet RTV Slovenija je po zakonu zamišljen in sestavljen tako, da omogoča vpliv politike na programske vsebine. Zdaj ene, zdaj druge vladajoče politične opcije. In demokratični kot znamo in hočemo biti, je v tem mehanizmu namišljene transmisije načeloma poskrbljeno tudi za to, da se čuti vpliv zdaj ene, zdaj druge politične opozicije - in civilne družbe, ki je samo druga beseda za domnevno državljansko, nepolitično opozicijo.

Ker je Slovenija velika država, je programski svet RTVS za vsak slučaj sestavljen iz 29 članov - kar je po številčnosti ne več ne manj kot tretjina parlamenta. To samo za primerjavo.

Naj spomnim, kdo vse delegira programske svetnike, in interpretiram logiko, na katerih ta pravila temeljijo.

Mostovi/Hidak

Dva imenuje predsednik republike na predlog verskih skupnosti. Ta dva očitno kontrolirata, ali so vsebine v skladu z Biblijo, Koranom, Toro, whatever, in ali ni načeloma laična družba za karkoli religioznega prikrajšana.

Kar 21 članov imenuje državni zbor, od tega šestnajst na predlog gledalcev in poslušalcev, pet pa na predlog v parlamentu zastopanih političnih strank. Izbor civilne šestnajsterice je kontest kandidatov za intelektualne misice in mistre, ki so dovolj dobro politično skonektani, ki radi spremljajo RTV-vsebine in ki se jim ljubi posedati na duhamornih sejah, izbor politične peterice pa je višek odkritosrčne oblastniške nesramnosti, preoblečene v dobronamernost.

Tri člane izvolijo zaposleni na RTV Slovenija - kar je še kar skromen davek sindikalizmu, ne toliko profesionalnemu novinarstvu. Enega člana imenuje SAZU, ki je institucija ponavadi zelo pametnih, izobraženih in zaslužnih ljudi. Po enega člana programskega sveta pa imenujeta še madžarska in italijanska narodna skupnost. Najbrž v izogib slovenskemu nacionalizmu in narodocentričnosti - ali da ne bi komu prišlo na misel, da bi že enkrat ukinil oddajo Mostovi/Hidak.

29 mandeljcev

Programski svet je dobronamerna, toda nekoristna, da ne rečem škodljiva pogruntavščina. Vsaj v takšni sestavi, v takšnem obsegu in s takšnimi kompetencami. Za imenovanje (in razrešitev) generalnega direktorja RTV Slovenija ne potrebujemo 29 z vseh vetrov pobranih mandeljcev - ki jim za nameček še pripada pravica do požegnanja odgovornih urednikov, ki se generalnemu direktorju zdijo primerni.

Sestava, obseg in pristojnosti programskega sveta že sami po sebi kar kličejo k politizaciji. In potem se zainteresirana javnost še čudi in zgraža, ko zdaj ta, zdaj ona politična opcija nastavlja v svet svoje ljudi!

Programski svet je treba iztrgati iz krempljev politike ali vsaj strankarske politike. Za začetek članov ne bi smel imenovati državni zbor, ker DZ niti zase ne zna poskrbeti. Sestavo sveta bi morali zaupati predsedniku republike. In da s tem ne bi imel preveč dela, bi trije ali največ pet svetnikov popolnoma zadoščalo.

Prava avtonomija

To bi bila prava avtonomija javnega RTV-servisa. Programski svet je žalitev za novinarje in urednike, ker podcenjuje njihovo profesionalnost. Seveda je ta na žalost včasih pomanjkljiva, ampak programski svet nikakor ni tisti, ki bi to profesionalnost lahko zagarantiral. Še nikoli je ni in je tudi ne bo.

Tako da lahko tudi v prihodnosti pričakujemo, da od tega ne bo druge koristi, kot da se bodo ljudje kot Uroš Urbanija in Majda Širca prepirali za oslovo senco programskega sveta. Upam, da bo to vlado kmalu vrag pocitral - seveda pa si ne delam utvar, da bo pocitral tudi programski svet, ki bo slej ko prej pač nekoliko drugačen.