Da je vse relativno, je kvazi filozofska konverzacijska fraza, ki sicer ni netočna ali neresnična. Z njo ni težko izpasti pameten, tudi če ne povemo veliko. Toda pri argumentiranju se radi sklicujemo tudi na to, da ne smemo relativizirati. Tudi to velja za pametno, nediskutabilno izjavo. A z njo povemo še manj kot s prvo.

Testirajmo torej dvoumnost relativiziranja (in/ali absolutiziranja) na primeru te famozne sprave in spomina.

"Še posebej"

Na čast evropskemu dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov je vlada na X-u objavila, da "obsojamo vse zločine proti človečnosti in sočustvujemo s svojci žrtev [vseh totalitarnih režimov]" — na koncu pa še s pripombo, da je "slovenski narod […] še posebej trpel zaradi fašizma in nacizma".

Prav. Lepo je biti pieteten. Še lepše — ali vsaj bolj pametno — pa je tudi relativizirati.

Ko je namreč Evropski parlament leta 2009 sprejel dotično resolucijo o evropskem dnevu spomina, je z "vsemi [tremi] totalitarizmi" imel v mislih nacizem, fašizem in komunizem.

Zato se je vlada čutila dolžno pripomniti, da je slovenski narod "še posebej trpel" zaradi fašizma in nacizma. Da ne bi kdo slučajno pomislil, da smo enako kot zaradi fašizma in nacizma trpeli tudi zaradi komunizma. Ker je del zgodovinske resnice, da sta bila fašizem in nacizem — vsaj za Slovence — "še posebej" huda totalitarizma. Bolj kot komunizem.

Bodi dovolj

Dejstvo je, da so (bili) tudi trije totalitarizmi relativni. Evropski poslanci bi morali biti natančni in tretjega poimenovati z bolj pravo besedo: stalinizem. Ali z njegovimi lokalnimi izpeljavami — kar pa bi za komunikacijski učinek pietete, ki so ga hoteli doseči, bilo preveč komplicirano.

Komunizem je bil prvotno ekonomska in socialna filozofija, ki sama po sebi še danes ni nesprejemljiva, kaj šele totalitarna. Medtem pa fašizem in nacizem za civilizirano družbo nista bila nikoli sprejemljiva in nikoli ne bosta. Tudi ta dva sta sicer vsebovala svoje elemente ekonomske in socialne filozofije, ki pa so bili v časovnem in političnem kontekstu nesprejemljivi in totalitarni že od začetka.

Kar zadeva komunizem, obstaja original, ki sta si ga zamislila Marx in Engels. Original fašizma in nacizma pa sta si zamislila Mussolini in Hitler.

Bodi dovolj.

Izolirano in kontekstualno

Naprej. Dejstvo, da je zmagovita partizanska, komunistična oblast po vojni brez sojenja (in groba) pobila mnoge poražence — pa tudi nič krive in nedolžne —, v nadaljevanju pa marsikoga od drugače mislečih tudi zaprla, diskreditirala, internirala ali vsaj onemogočila, je seveda vredno pietetnega spominjanja.

Toda to ne spremeni dejstva, da je slovenski narod na splošno manj trpel zaradi zločinov ali stranpoti komunizma kot pa zaradi fašizma in nacizma.

Nekateri politični postopki (in posledice) vseh treh totalitarizmov so bili načeloma enaki, če jih dojemamo izolirano kot gola dejstva, niso pa bili enaki, če upoštevamo kontekst. Tega ne moremo razumeti brez relativiziranja. Zlasti ne v Sloveniji, deželi občutljivih in prizadetih mimoz.

Enakomerno in enakopravno

V Sloveniji bi se radi enakomerno in enakopravno spominjali žrtev vseh treh, ne samo dveh totalitarizmov zato, ker desničarji ne odpuščajo nikomur ničesar in ker jim te preklete pietete in spomina ni nikdar dovolj. Vseh enako. Ker je življenje sveto in ker si vsak pokojnik brez razlike zasluži dostojen grob.

To je že res. Ampak kar zadeva neobčutljive in neprizadete državljane, so bile žrtve kao komunizma že zdavnaj pokopane. Vsaj simbolično, da se nam zaradi tega ne bi bilo treba kregati ali celo sovražiti. Seveda pa desničarji s tem toliko težijo, da normalen človek na to ne more reagirati drugače kot povsem nezainteresirano — kar pa je zanje spet dokaz za moralni propad domnevno brezčutnega (ali selektivno čutnega) naroda. Obenem pa jim to prav pride kot argument, da so tisti, ki se najraje spominjajo samo žrtev prvih dveh totalitarizmov, sokrivi za žrtve tretjega.

To je ta desničarska pieteta.

Trikrat lahko ugibate

Da vlada misli, da je "slovenski narod […] še posebej trpel zaradi fašizma in nacizma", je pokroviteljska, ne pa tudi netočna ali celo zlagana izjava. Netočen in zlagan je bil odgovor nanjo: "Žal so Slovenci enako ali pa še bolj trpeli zaradi komunizma. Več kot 700 prikritih morišč je njegova dediščina in nobena [vlada] tega ne bi smela relativizirati, če je sočutje do vseh žrtev iskreno."

Trikrat lahko ugibate, kdo to pravi. (Verjetno pa bi uganili že iz prve.) No, meni se ne ljubi o tem polemizirati. Ker še predobro vem, da je vse relativno.