zadnje objavljene

pogledi

več
Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo in mladi raziskovalec Univerze v Ljubljani

mnenje

več

V NEDELJO

Kolumna Marka Crnkoviča: Muzej osamosvojitve ja, ampak ne s temi samozvanimi kustosi

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Napada na Niko Kovač in Branka Grimsa sta zrcalni sliki dveh nasprotujočih si idej: da Muzeja slovenske osamosvojitve ne rabimo in da Muzej slovenske osamosvojitve mora biti. To mi ne dá miru. Dovolite, da se po dveh tednih v novi luči vse bolj histerične debate kustosov in muzealcev še enkrat lotim te nesrečne teme.

Konkretno

Moj praktični odgovor je konkreten: muzej ja, a pod pogojem, da ne bi bil tak, kot si ga predstavljajo zateženi domoljubni desničarji - ampak tak, kot si ga predstavljajo nonšalantni, do patriotskih čustev indiferentni levičarji.

Problem je namreč dvojen: konservativci po eni strani ne razumejo, da znaten, verjetno večinski del ljudi ne čuti potrebe po izražanju svojih patriotskih, domovinskih čustev, vsaj ne na vsakem koraku in zelo na glas - da pa obenem to nikakor ne pomeni, da so zato veleizdajalci, renegati in prodane duše ali kaj šele manjvredni in nevredni državljani.

Intimna opcija

Desničarji naj že enkrat nehajo masturbirati na intimno opcijo samostojne Slovenije in nam dajo mir. Nehajte nas žaliti, da ne premoremo patriotizma, in to dokazovati s tem, da ga vi pač ne opazite. Tudi mi imamo radi svojo domovino - for better, for worse -, ampak nekako tako (da boste bolje razumeli) kot tisti, ki verjamejo v boga, vendar se jim za veliki šmaren zato ne zdi treba po kolenih plaziti na Brezje.

Po drugi strani pa levičarji ne razumejo - ali vsaj nočejo razumeti -, da je mnogim vendarle do tega, da izražajo privrženost skupnosti, da fiksirajo nacionalni ponos na neko zgodovinsko točko in da ti domoljubi pač hočejo biti del teh démodé, toda trdnih in patetičnih izrazov pripadnosti.

Srednja pot

To je skratka moje izhodišče za razmislek o muzeju osamosvojitve. Mislim, da vendarle obstaja srednja pot. To bi bil nekakšen kompromis, ki bi lahko potolažil desničarje in zadovoljil njihova domovinska čustva, medtem ko bi trenutno oblastne levičarje razbremenil očitkov, da zanemarjajo oziroma zavračajo čaščenje domovine in da ne znajo drugega kot objestno reagirati na načeloma dobronamerne pobude. Sam ne bi imel nič proti takemu muzeju, če bi bil zamišljen malo bolj moderno in če ne bi bil dolgočasna zbirka pričevanj in muzealij, kakršne so vrli osamosvojitelji v zadnjih tridesetih letih mumificirali v slovenskem kolektivnem spominu.

Muzej ja, ampak …

Muzej ja, vendar muzej Slovenije - da tako rečem -, ki je obstajala tako rekoč od nekdaj, dokler se ni zgodilo to, da je postala samostojna država. Muzej ja, vendar ne tak, ki bi tako kot vsako leto 25. junija, 25. oktobra in 26. decembra slavilno težil s temi ključnimi dogodki. Muzej ja, vendar muzej vseh časov, ki smo jih preživeli, in vseh oblasti, ki smo jim bili podvrženi. Muzej ja, vendar tak, ki bi z zanimivim, ne pa nujno zavezujočim prikazom zgodovinskih dejstev domačim in tujim obiskovalcem nazorno razložil, kaj vse je pripeljalo do tega, da je nekoč nesamostojna Slovenija postala samostojna. The best of in the worst of Slovenija. Od Praslovana pa do Hude jame. Od Reformacije pa do Depale vasi. Od Tita do Janše. V muzejskem shopu pa seveda vse sorte zastavic in bedžev in obeski za ključe v obliki čuft, ki jih je J iz JBTZ takrat pojedel v celici.

Muzej prvorazrednih

To bi lahko bil muzej, ki bi bil koncipiran in postavljen po meri prvorazrednih, rojenih na asfaltu. S tem seveda namigujem na preseganje razdvojevalnih pripomb simboličnega in dejanskega kolovodje tistih, ki si muzej tako želijo. Sam pravim: pa naj ga imajo - ampak ta muzej bo z dolžnim spoštovanjem do osamosvojiteljev takšen, kot ga hočemo imeti in obiskovati mi, ki z osamosvojitvijo bodisi časovno ali aktivnostno, pa tudi vrednostno nimamo opraviti prav nič. Ponavljam: pa naj ga imajo, ta prekleti muzej, da bo mir - ampak muzej za prihodnje generacije, ne pa za naše generacije, ki se teh dogodkov še spominjamo (in si o njih svoje mislimo), in še tem manj za tiste, ki imajo za osamosvojitev največje zasluge (ali si jih lastijo). Muzej naj kar bo, a ne s temi samozvanimi kustosi. Muzej pod pogojem, da ga bo kurirala levica in s tem desnici odvzela ekskluzivno pravico do definiranja in distribuiranja v zadnjih tridesetih letih totalno uzurpiranega in desnici priličenega domoljubja. Muzej za vnuke in pravnuke Nike Kovač in Branka Grimsa - ne zanju in njune sedanje privržence.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?