Nogomet je prav čudna igra. Že ena zlata žoga, osmič podeljena Messiju, je razburila dobršen del športnega sveta. Je prav, ni prav, je star, ni star, je še dober, ni več dober, zakaj pa ne Haaland in ne spet ta gavčo, ki počitnikuje na Floridi ... In čeprav v nogometu "danes si, jutri te ni" in je kratka pot "od junaka do bedaka", se mnogi radi ukvarjamo s to "najbolj pomembno postransko stvarjo na svetu". Vsekakor raje kot z domačim Golobom, ki javno nagovarja le še samega sebe, in s tujimi golobi miru, ki jih več ni.
Nogomet je zanimiv, ker lahko banalnost sproži občo debato. Ena takih je zdaj ta, ali Beni Šeško v Leipzigu premalo igra. Vanjo so se vključili amaterski in profesionalni komentatorji, celo sam reprezentančni selektor Matjaž Kek se je pred tekmama leta dotaknil Šeškovih klubski drobtin: "Praksa manj minut lahko pri mladem igralcu nekaj pusti. Po drugi strani pa je vsak mesec odigral dve tekmi v reprezentanci na zelo visoki ravni. Upam, da ga to hrani, da ga hranita želja in motiv po dokazovanju v ligi, ki je med najboljšimi na svetu." Vsem (mladim) se danes nekam mudi, vsem se zdi, da vsako sekundo nekaj zamujajo. Šeško je vedel, kam prihaja - med nemške rdeče bike, med same nogometne ase, ki se ne bodo (u)klanjali nobenemu, še najmanj slovenskemu dvajsetletniku.
Vemo, kdo je bil v slovenskem nogometu Zlatko Zahovič, pa v super karieri ni mogel prehitevati. Ob ZZ-ju omenjamo Partizan, Porto, Olympiakos, Valencio, Benfico ..., a pri dvajsetih je brcal za "tam neki" zrenjaninski Proleter, ki se ga spomnimo predvsem (in le) po obeh kvalifikacijskih tekmah vijoličastih za vstop v prvo jugoslovansko ligo leta 1973. Čas je na Šeškovi strani, zato naj dušebrižniki pustijo mladeniča pri miru in mu ne mešajo glave. V Kekovi reprezentanci je Beni že zdaj alfa in omega - nogometaš, o katerem se (najbolj) govori in od katerega se (največ) pričakuje. Najmanj to, da Slovenijo popelje na Euro 2024, na drugo evropsko prvenstvo, prvo po vseslovenskem romanju v Beneluks leta 2000.
Težko je primerjati takratnega ZZ-ja in današnjega Šeška. Je pa bil Zahovič na EP (in čez dve leti na SP) v svojem zenitu, medtem ko je Super Beni na začetku svoje slavne poti. V nogometu je, kot rečeno, malokomu z rožicami postlano. To je igra stalnega dokazovanje in neizprosnega boja - in tudi če si boljši in vodiš s 3:0, se tekma lahko konča z rezultatom 3:3. In na koncu dobiš drobtine, čeravno si v rokah nosil rozine.
