Za angažiranje strokovnjaka za načrtovanje lastnega vrta smo že skoraj malce pozni. Vsekakor pa se je za kaj takega bolje odločiti zdaj kot pa sredi sezone, ko so vsaj dobri že vsi zasedeni in težko na hitro vzamejo še kakšen dodaten projekt. Okoli naročila oziroma smisla načrta za vrt se porajajo številna vprašanja, zato bom tokrat vsaj v grobem poskusil odgovoriti na najbolj pogosta.

Do 45 evrov za kvadratni meter

Kakšna je cena za srednje velik vrt? Posploševanje je težko in pogosto zavajajoče, a vseeno vzemimo nek vzorčen primer. Vzemimo sledeča gola hortikulturna dela ter materiale: priprava površine za sajenje (dobava in razgrinjanje zemlje za drevesa 80 cm, grmovnice 60 cm, trajnice 40 cm, trata 20-40 cm), sadike dreves in grmovnic starosti pet let (štirikrat presajene), trajnice v loncih 0,5-1 L, sajenje, robniki, ki ločujejo trato od gredic, povezovalne peščene poti z vgrajenimi robniki, setev trate (npr. 60 odstotkov površine) ter namakalni sistem. Tu govorimo o ceni od 35 do 45 €/m2, od tega nekje 25 odstotkov predstavlja delo, ostalo pade na material. Se pa seveda cena zelo razlikuje od vrste in cene materialov, rastlin - pa tudi po regijah so že urne postavke različne.

Zgledujmo se po okolici

Kakšni so zdajšnji trendi pri načrtovanju vrtov: zelenica, zasaditve, pohištvo? Končni izdelek mora biti všeč naročniku, zato je vedno prilagojen njegovim željam in estetskim vzgibom. Kljub raznolikim vrtovom, ki jih ustvarjamo, lahko govorimo o grobem trendu, ki se oblikuje na evropskem, ameriškem in širšem prostoru. Že nekaj časa so priljubljeni trajnostno naravnani vrtovi, kar pomeni, da uporabljamo čim več lokalnih in trpežnih materialov, minimiziramo porabo energije (osvetlitev, vodne črpalke) ali pa poskrbimo za obnovljivi vir, se čim bolj prilagodimo naravnemu terenu in se izognemo ogromnim zemeljskim delom. Ob zasaditvah je pomembno, da se prilagodimo obstoječim tlom. Zemljo po potrebi izboljšujemo in pripeljemo novo le v najbolj brezupnih primerih. Prilagodimo tudi izbor rastlin. Časi, ko smo vsevprek sadili iste vrste in sorte trendovskih rastlin (rdeči japonski javor, srebrne smreke, pampaške trave) so že davno mimo. Z različnimi vrtnimi elementi in rastlinjem se zgledujemo po okolici, kjer nabiramo navdih, in vrt nekako vpnemo v krajino oziroma okolico, pa naj bo to podeželje ali mesto. Vedno več se uporabljajo avtohtone ali avtohtonim podobne rastline, ki posnemajo naše travnike, gozdne robove, mokrišča.Tako se tudi zavarujemo pred težavami z obsežnim zalivanjem ter boleznimi, hkrati pa naš vrt postaja nekakšen podaljšek naravnega okolja, v urbanih območjih pa celo zatočišče za številne koristne organizme.