Kjer je sneg, tam se teče na smučeh

Nesporna je tradicija slovenskega smučarskega teka, vpetost Slovencev v ta privlačni in fizično zahtevni zimski šport bi bilo nesmiselno postavljati pod vprašaj. Je pa v že precej neugodnih visokih temperaturah v začetku marca, ko nekateri upravitelji lokalnih tekaških prog popuščajo in iz zimskega delovnega časa preklapljajo na spomladanskega, zanimiv razpon med rekreativno in tekmovalno dimenzijo tega športa pri nas.

Ni mladih tekmovalcev

Več ko je snega, več je navdušencev na tekaških smučkah, pravi tudi Jože Klemenčič, koordinator teka na smučeh pri Smučarski zvezi Slovenije. "Te zime, ki niso najboljše, vsaj zadnja ne, nas malo omejujejo. Ampak vseeno je nekaj poligonov z umetnim snegom, kjer je možno teči," razlaga, hkrati pa opozarja na velik manko, ko beseda nanese na trenutno stanje teka v tekmovalnem smislu, kjer kljub širši popularnosti športa ne zaznavajo porasta. "Klubske sredine se ubadajo s finančnimi težavami, problem je s strokovnimi kadri, ker tam, kjer ni profesionalnega trenerja, je delovanje zelo oteženo," pove in poudari, da si pri tem želijo več podpore države, da bi lahko zagotovili kader, ki bi bolj strokovno in organizacijsko deloval. V Sloveniji sicer deluje 20 smučarskotekaških klubov, beležijo pa okoli 400 registriranih tekmovalcev, ki nastopijo na vsaj eni tekmi za pokal Alpina, od najmlajših do članov. Tudi Majdičeva zaznava oteženo delovanje klubov pri nas: "Tek na smučeh vsi smatramo za ekonomsko bolj dostopen šport, za starše in tekmovalce. Kar pa pomeni, da klubi sami nimajo ekstremnih sredstev in so vezani na to, da lahko sprejmejo toliko tekmovalcev, kot jih spravijo v dva kombija, da jih potem peljejo na sneg, torej si ogromne baze tudi ne morejo privoščiti. Je pa, če pogledam v tujino, to zelo v razmahu."

Cilj je oživiti klube in proge

Klemenčič sicer pove, da pogreša razvitost športa v posameznih regijah, zlasti na Štajerskem in Koroškem, kjer pogoji so in bi lahko ob večji podpori tako države kot občinskih proračunov ponovno zagnali in prebudili kakšen klub: "Maribor ima klub, ki trenutno ne deluje, zdaj s tega konca ne prihaja noben tekmovalec. Na noge so se postavili v Zrečah, kjer je začel delovati Tekaški smučarski klub Rogla, in to, da so se začeli ukvarjati z otroki, je pozitivno." Pomanjkanje prog denimo na Koroškem se kaže tudi v prehodu številnih ljubiteljev teka preko meja, nam razlaga učiteljica teka na smučeh Darja Jernej, ki vodi tečaje na progi ob Breškem jezeru na avstrijskem Koroškem. Na sezono se pri njih uči od 100 do 150 tečajnikov, pri čemer je 40 odstotkov gotovo Slovencev, v tečaje pa vpisujejo že otroke pri petih ali šestih letih starosti. Prehod z ljubiteljskega teka na tekmovalno raven je tudi po njenih izkušnjah izjemno težek. "Iz leta v leto je manj tekmovalcev, že če pogledamo samo Črno, kjer je en sam tekmovalec. Ni niti proge, prej sta bili recimo v Črni in Kotljah. In to je eden osnovnih pogojev - če nimaš primerne infrastrukture, da izvajaš šport na tekmovalni ravni, ne moreš pričakovati, da boš imel v klubu otroke," Jernejeva odpira še en vidik pomanjkanja mladih v tem športu. V primerjavi z državami, kjer imajo snega bistveno več ali pa pogoje zagotavljajo z umetnim snegom, v Sloveniji resda tečemo manj, a se nam, sodeč po ugotovitvah sogovornikov, ki s tekom živijo na tak ali drugačen način, za prihodnost tega športa, še najbolj v rekreacijskem smislu, ni treba bati. Kot je povedal Klemenčič, na podlagi velikega števila rekreativcev, ki jih tudi sam zaznava na progah predvsem v Ratečah, na Pokljuki in v Planici, v Smučarski zvezi Slovenije upajo in si želijo, da bi navdušenost v kombinaciji z izboljšanjem razmer v klubskem delovanju v prihodnosti prinesla še več mladih v ta sicer garaški in težki šport.