Ko se poletje prevesi v drugo polovico, naše misli na vrtu pogosto že uhajajo v naslednje leto. Prva med prezimnimi vrtninami je zagotovo solata. Prav pri solati pa so se termini setve zaradi vremenskih sprememb močno spremenili. Zime so vedno bolj mile, a kljub temu lahko še vedno pričakujemo tudi kakšno ostro, mrzlo obdobje. Solata najbolje prezimi, ko ima štiri do šest listov; manjšo je treba ob napovedi mraza pokriti, večja pa lahko prej zboli, kot naredi glave.
Posebno velike težave imajo večje rastline, ko je veliko snega. Pod njim ni zraka in zato so težave z boleznimi še večje. Pa ne mislite, da jih boste rešili s prekrivanjem z agrokoprenami. Pod njimi je ta težava seveda še večja. Kljub temu pa se da zimska solata pridelati prav na vsakem vrtu, tudi v rastlinjaku, ne glede na to, s kakšno zimo imamo opravka.
Zimska rjavka in nansen
Še pred nekaj leti smo zimske sorte solat poznali pravzaprav samo pri nas in na Hrvaškem. Izbor prezimnih sort je zato presenetljivo ozek. Celo na številnih domačijah, kjer še pridelujejo lastne sorte, ne najdemo veliko prezimnih solat. Največ je takih, ki se sejejo vse leto.
Najstarejši prezimni sorti pri nas sta zimska rjavka, ki jo danes najdete pod imenom Brune D'hiver, in nansen, ki jo najdete tudi pod imenom Nansen's Nordpool. Obe sta mehkolistni solati. Zimska rjavka ima liste, kot že ime pove, rdeče rjave tam, kjer nanje posije kaj sonca, in zelene ali skoraj bele v notranjosti glave. Zato je skleda solate pisana. Nansen pa je zelena mehkolistna prezimna solata. Zimska rjavka je približno teden dni zgodnejša od sorte nansen.
Pa da ne bo spet predolge razprave (kot je bila nedavno na facebooku), zakaj tuja imena na vrečicah slovenskega semenarja, naj povem, da je tudi to posledica EU. Upoštevati je treba skupno zakonodajo, ki zahteva, da se na vrečicah pišejo originalna imena sort, kot so zapisana v Katalogu sort EU. Nekateri to upoštevajo, drugi pač ne.
Vegorka in posavka
Zelo pozno sta k nam iz Hrvaške prišli dve krhkolistni prezimni sorti - to sta vegorka in posavka. Vegorka ima rumeno zelen list z redkejšimi rdečimi pegami in dokaj razprto glavo. To pomeni, da glava ni povsem sklenjena, zaradi tega je več zelenih listov kot belih. To je dobro z vidika koristnih snovi sklede solate. Mnogi pa je zaradi tega ne jedo, saj imajo Slovenci raje notranji, beli del glave, ki pa ima nižjo prehransko vrednost. Žal ima vegorka še eno nezaželeno lastnost - občutljiva je za solatno plesen. Posavka pa po drugi strani naredi sklenjeno glavo, vendar so listi temno zeleni z rahlo rdečim nadihom po robovih.
Bistra
Povsem naša, slovenska, je sorta bistra. Bistra naredi zelo velike, ne pretirano trde glave. List je krhek, zelen do bledo zelen in ima prav tako rahlo rdečkast rob. Zanjo je značilno, da ne bo dobro uspevala, če je vrt pretirano gnojen. Ima pa odličen okus.
Da vam veliko solate ne uide v cvet, lahko preprečite tudi tako, da posejete vsaj dve sorti, saj dozorevajo različno.
Kdaj sejemo zimsko solato
Zaradi zelo nepredvidljivih jeseni pa tudi zelo pisane klime v Sloveniji je najbolj primeren datum najtežje določiti prav pri setvah zimskih solat. Nekoč smo pričeli te sorte sejati v sredini avgusta, danes je to seveda absolutno prezgodaj. Zimske sorte so sorte kratkega dneva, v dolgem dnevu takoj zacvetijo. V vročini tudi slabo kalijo, prav tako ne rastejo najbolje. Zato o prvih setvah zimske solate še ne gre razmišljati.
Posejte motovilec, rukolo, tudi špinačo in blitvo in celo rdečo peso za pisane jesenske sklede solate (ne za pridelek korenov), nikakor pa še ne zimske solate.
Najbolje je sejati v dveh terminih
Priporočam, da zimsko solato sejete v dveh terminih, eden bo že pravi. Prvi termin za setev krhkih sort je konec septembra, drugi pa proti koncu oktobra. V rastlinjaku lahko še nekaj dni pozneje. Mehkolistne sorte sejemo sedem do deset dni kasneje. Pogosto je sicer septembrski termin prezgoden, to setev potem kot nekoliko večjo berivko uživamo še pred zimo. Vendar se bo verjetno vsakih nekaj let le zgodilo, da bo oktober pri nas že hladen ali deževen, takrat pa je setev onemogočena, zato je dobro, da "za rezervo" sejemo že septembra.
Zelo pomembno je, da pred zimo posevka ne prekrivamo s koprenami, saj se pod njimi listi ne utrdijo in potem jih spomladi hitro napadejo bolezni. Prav tako jih lahko poškoduje močnejše spomladansko sonce. Kadar je posevek prekrit, je samo več težav kakor prednosti. Pokrijemo ga le, če ima solata v začetku zimskega mraza ali pred prvim snegom manj kot tri liste.
Med solato posejte mesečno redkvico. Ta bo še dozorela, solati bo pomagala pri kaljenju. Morda bo zato tudi kaj manj škode zaradi polžev.
Priprava gredice in setev
Najboljši predhodnik solate so korenovke in gomoljnice, saj zemljo rahljajo tudi v globino. Solata ima plitev koreninski sistem, zato potrebuje dobro prerahljano zemljo. Spomladi in poleti je dober predhodnik solate tudi fižol, bob ali grah, za zimske solate pa metuljnic (stročnic) ne priporočam.
Zemljo pred setvijo samo plitvo prekopljemo, da pripravimo setveno plast. V jeseni ne gnojimo! Prezimne sorte je veliko bolje sejati direktno na gredico. Pred zimo rastlin nikoli ne razsajamo (presajamo).
Zelo pomembno je, da pred zimo posevka ne prekrivamo s koprenami
Veliko vrtičkarjev ima še vedno navado, da solato, predvsem zimsko, poseje kar povprek namesto v vrstice. Res vam toplo priporočam, da to navado spremenite. Prav pri prezimnih vrtninah je to še bolj pomembno. Zima je vedno čas, ko zemlja počiva. Tudi mi jo moramo pustiti na miru, ne okopavamo je in ne rahljamo. Zato se močno zbije, posebno če je pozimi veliko padavin. Prvo spomladansko opravilo je zato rahljanje tal okoli prezimnih vrtnin, seveda tudi solate.
Če so vrtnine (tudi motovilec, špinača, solata in radič) posejane v vrste, potem je spomladi to opravilo enostavno. Takoj ko se zemlja primerno osuši, posevek hitro in brez napora okopljemo, prerahljamo tudi z rahljalnikom (to je tisto orodje s tremi zobmi). S tem tudi prebudimo mikroorganizme in tako kar pognojimo. Saj ste letos videli, kako hitro je bila spomladi zemlja kot beton. V takih razmerah se korenine ne morejo razrasti, rast solate je upočasnjena, zelo rada pa potem nedorasla pobegne v cvet. Če je posevek posejan v vrsto, je okopavanje hitro in brez večjega napora.
Nasvet za prekrivanje s kopreno
Solate pred pomladjo ne prekrivamo, ker je pokrita bolj občutljiva in tudi manj hranilna. Spomladi je torej prvi opravek okopavanje, rahljanje tal. Takoj ko se v drugi polovici februarja dovolj osuši in seveda najprej odtali, če je zemlja zamrznjena, najprej prerahljamo zemljo okoli rastlin. Takrat lahko solato tudi razsajamo. To naredite tudi pri setvah "povprek", pri tem boste pač nekaj rastlin uničili. Potem pa lahko del posevka pokrijete z agrokopreno. Zakaj samo del posevka? Prekrivanje v sončni pomladi pomeni tudi do deset dni zgodnejši pridelek. A če boste prekrili celo gredo, bo tudi vsa solata skoraj istočasno pobegnila v cvet. Če pa prekrijete le del grede, boste dosegli dva termina dozorevanja, kar si zagotovo vsak želi. Prekrivanje je smiselno tudi v rastlinjaku. A prav tako bodite pozorni, da ne prekrijete vsega posevka naenkrat. Dodatno lahko prekrijete del posevka s tuneli, kar bo še pospešilo rast in razvoj rastlin.
Šele zatem lahko del gredice prekrijete z agrokopreno, da imate nekje do deset dni zgodnejši pridelek.
Delo na vrtu še zdaleč ni končano. Še vedno lahko sejemo letne sorte solate, a le kot berivko. Poleg motovilca, špinače in rukole ter njenih sorodnic, azijskih listnatih rastlin, v rastlinjake sejemo tudi korenček in peteršilj ter blitvo. Vse te setve so namenjene spomladanskemu pridelku, saj lažje prezimijo mlade rastline.
Pa še ena opomba: rastlinjake od konca januarja naprej res redno in temeljito zračite, saj so zimske solate veliko bolj nagnjene h gnitju in tudi solatna plesen jih prej napade.