Matic Sever
Tiste, ki so trajne po svoji naravi, pri nas niso nujno tudi prezimne, zato moramo svoje rastline dobro poznati in vedeti, katera lahko ostane zunaj, katero moramo le nekoliko zaščititi in katera mora v hišo ali stanovanje.
Če želimo imeti vse rastline na prostem tudi pozno jeseni in pozimi, moramo že vnaprej izbrati vrste in sorte, ki so odporne proti mrazu. S tem pa ne rešimo vseh težav. Vedeti moramo, da so razmere za življenje rastline v loncih nekaj povsem drugega kot tiste v tleh, kjer bi jih srečali naravno. Težave lahko nastopijo celo pri tistih vrstah, ki so povsem prezimne.
Premik v notranji prostor
Predvsem tropske in subtropske rastline moramo prenesti v notranji prostor. Od rastline je odvisno, ali je dovolj le prostor, kjer ne zmrzuje, ali so potrebne višje temperature. Kar nekaj delno prezimnih ali neprezimnih trajnic, kot so na primer agapanti oziroma afriške lilije, dalije, gladiole, kane ..., prenesemo v temen prostor, kjer ne zmrzuje, saj bodo dormantne, torej v fazi počitka, počakale na pomlad, ko bodo ponovno odgnale.
Drugače je z rastlinami, ki ostanejo zelene. Taki so na primer agrumi, oleandri, pelargonije; te so sicer lahko v hladnem prostoru, a potrebujejo svetlobo, čim več svetlobe, sicer se rastline pretegujejo, izgubljajo liste, s tem pa izgubljajo tudi energijo, postajajo ranljive in kaj hitro jih napadejo bolezni in škodljivci.
Vkopljite jih
Rastline, ki prezimijo zunaj, a imajo lahko težave zaradi zmrzovanja substrata v posodi, lahko jeseni tudi zakopljemo in poustvarimo temperaturne razmere, kakršne bi imele njihove korenine v naravi, kjer bi pač rasle v tleh.
Problem v mrzli zimi so korenine v loncu
Zavetna lega
Lonce in posode z rastlinami lahko vsaj nekoliko obvarujemo močnega premrzovanja tudi s postavitvijo oziroma prestavljanjem za zimski čas. Če je le mogoče, izkoristimo mesto ob steni, še posebno če je ta obrnjena proti jugu. Ob steni ali zidu se ustvarijo toplejše mikroklimatske razmere. Enako velja za zavetrne lege. Pomagamo si lahko tako, da vse lonce postavimo v eno večjo skupino in tiste z bolj občutljivimi rastlinami umestimo na sredino.
Zaščita loncev
Zaradi že opisanega problema hitrega zmrzovanja substrata v loncih rastlinam pomagamo z dodatno zaščito, ki jo namestimo okoli loncev. Uporabimo na primer žakljevino, več plasti vrtne koprene, mehurčkasto folijo, lahko tudi malce večje veje smrečja ali borovcev in jih povežemo z vrvico okoli lonca. Taka plast bo delovala izolativno in učinkovala tako, da bodo nizke temperature v notranjost lonca prodirale počasneje.
