Miša Pušenjak
Tudi za zdravje rastlin je pravilna prehrana izredno pomembna. Ko govorimo o gnojenju, mnogi pomislijo samo na tri osnovna makrohranila, posebno tisti, ki obdelujejo večje površine. Danes pa si bomo podrobneje ogledali kalcij, o katerem se običajno govori največ, takoj za osnovnimi tremi hranili: dušikom, kalijem in fosforjem.
Kalcij se predstavi
Kalcij je četrti najpomembnejši element v prehrani rastlin. A že v začetku je treba povedati, da ima prav vsako hranilo svojo vlogo, in nobenega ne smemo zanemariti. Kalcij je zelo pomemben za samo življenje v tleh in za njihovo kakovost. Vpliva namreč na kislost tal, s tem pa na združbo mikroorganizmov, ki je v naši zemlji, in tudi neposredno na sprejem hranil v rastline. V Sloveniji je v tleh vezan v številnih kamninah, a je pogosto težko topen v vodi. Kalcij ima v rastlini veliko zelo pomembnih vlog. Vpliva na rast koreninskih laskov in tudi razvoj koreninskega sistema, s tem pa poskrbi za ustrezno prehranjenost rastline. Izredno pomembno vlogo ima v celičnih stenah, kjer skrbi za strukturo in nepropustnost le teh. Močnejše celične stene pomenijo boljšo obrambo rastlin pred boleznimi, tudi za škodljivce so rastline z močnejšimi celičnimi stenami manj privlačne. Kalcij je pomemben v procesih delitve celic in razvoj rastnega tkiva. Sodeluje pri izgradnji beljakovin, sladkorjev in škroba, torej osnovnih parametrov kakovosti pridelka.
Uravnava tvorbo kislin v plodovih. Torej je pravilna preskrbljenost vrtnin s kalcijem velikega pomena za zdrav in kakovosten pridelek vseh rastlin, čeprav se ga najpogosteje povezuje s plodovkami; samo te namreč pokažejo vidne znake pomanjkanja kalcija zelo izrazito in vsem vidno.
Zakaj pomanjkanje kalcija
Kalcij je lahko v vodi zelo slabo ali pa močno topljiv. V prvem primeru ga rastline v vodni raztopini v tleh, iz katere jemljejo hranila, ne morejo dobiti, v drugem primeru pa se kalcij močno spira iz območja, kjer je dostopen rastlinam. Na dostopnost kalcija v rastlino vpliva tudi pH tal, a ta je problematičen samo na njivah. Zemlja na vrtovih je le redko kisla.
Kaj narediti
Najprej je treba urediti pH površin, kislim dodate ustrezne pripravke (najbolj priporočam mleti apnenec, ki nima izrazito negativnega vpliva na mikroorganizme v tleh). Ker na sprejem kalcija močno vpliva tudi dušik, mora biti njegova vsebnost v tleh uravnotežena, ne sme ga bito niti premalo niti preveč. Torej gnojenje z organskimi gnojili uskladite s potrebami rastlin. Pri gnojenju naj vas nikoli ne premami želja po višjem pridelku in dodajanje za malo večji pridelek.
A najbolj pomembno je, da dovolimo sadikam razviti dovolj gost, močan koreninski sistem. Ne sadimo jih v prehladno zemljo. Ves čas naj rastejo v rahli, zračni prsti, da se bodo koreninski laski lahko ves čas obnavljali.
Predvsem pa je najpomembneje, da je rastlina enakomerno in ves čas preskrbljena z vodo. Omislite si namakalni sistem, saj je naše vreme že tako spremenjeno, da vrtninam voda manjka tudi v poletjih, ko je padavin po našem mnenju dovolj. A veste, da je bilo letos treba česen in čebulo na peščenih tleh Ptujskega polja, verjetno pa še kje drugje, že namakati? Namakanje z zalivalkami je dokaj potratna in v vročem poletju dokaj nezadostno, saj več kot polovico vode ne pride v rastline. V nekaj sekundah namreč zlijemo deset litrov ali več vode, zato je večina odteče. Najbolj učinkoviti so kapljični sistemi, ki so za plodovke in v rastlinjakih tudi iz drugih razlogov obvezni. Namočite zemljo, tudi če je za naslednji dan napovedan dež, saj posebej plodovkam, ki imajo visoke potrebe po kalciju, vode ne sme zmanjkati niti za nekaj ur. Zastirke vam bodo pomagale, da bo voda po gredici enakomerneje razporejena. Zmanjšale bodo izgube vode zaradi izhlapevanja. S senčenjem zemlje bodo omogočile tudi učinkovitejše delovanje korenin. Korenine namreč - v nasprotju z nadzemnimi deli - ne marajo vročine. Prav tako svetujem, da rastlinjake, a šele v dolgem dnevu in visokih temperaturah, zasenčite, pokrijete z ustreznimi senčili.
Ko pa gredo temperature nad 30 stopinj Celzija, plodovke pa že cvetijo, je ne glede na pH tal namakanje, gnojenje, nujno kalcij dodajati preko listov, foliarno. Ko opazimo nekroze, črne lise na plodovih paradižnika ali paprike, je že prepozno. Rastlina je že v stanju manjše odpornosti in predvsem v času po deževju zelo občutljiva na bolezni.
V trgovinah lahko kupite številna listna gnojila s kalcijem. Mednje sodijo tudi pripravki iz morskih alg. Če začnete takoj, ko so plodovi že na rastlinah, dnevne temperature pa nad 30 °C, lahko uporabljate razredčeno mleko (sirotko) v razmerju 1:1 ali za 24 ur in več v vodi namočene koprive. A uporabljati (z njimi škropiti) jih je treba, dokler je vroče in suho, vsaj enkrat na teden. Tudi namočene jajčne lupine bodo pomagale. Škropimo po listih, zalivanje v takih razmerah ne pomaga. Seveda pa zgolj uporaba listnih gnojil, če v zemlji ne bo vode, ne bo pomagala.
Še dve opozorili
Mnogi menijo, da bodo jajčne lupine v jamicah ob sajenju plodovk zadoščale. Ne bodo! Več razlogov je za to. Dajte jih enkrat v vodo in poglejte, kakor hitro se raztopijo. Kalcija iz njih rastline ne bodo imele takrat, ko ga najbolj potrebujejo, v času tvorjenja plodov, ker se bodo že raztopile. Zelo pomembno je vedeti, da rastline večino vode in hranil sprejmejo s koreninskimi laski, največ jih je na obodih korenin in rastline. Na mestu, kjer sadimo in je narejena jamica, se razvija samo glavna korenina. Njena edina vloga je pritrditev rastline v zemljo, da ne pade in je ne odnese veter. Torej kalcij iz teh lupin ni učinkovit. Seveda pa rahlja zemljo in je predvsem pomembna hrana za mikroorganizme.
Drugo opozorilo pa je, da z gnojenjem s kalcijem ne pretiravajte. Je namreč antagonist kaliju. Rastline, ki jih boste preveč gnojili s kalcijem, bodo trpele pomanjkanje kalija. Če vam plodovi paradižnika nočejo dozoreti, zgornji deli plodov ostajajo zeleni ali rumeni, stene plodov pa trde, potem se to pri vas že dogaja. Pravilo je, da vse počnemo zmerno, po zdravi pameti. Samo to zagotavlja zdrav in kakovosten pridelek.
