Objava potrjenih prestopov, novosti, upokojitev in še česa. Vse našteto je danes redna praksa športnih institucij na družbenih omrežjih, ki omogočajo takojšnjo povezavo s svetom. Največji so v tem pogledu po dosegu kar športniki sami. Med njimi denimo Cristiano Ronaldo na vseh platformah skupno beleži več kot milijardo sledilcev s celega sveta. Da je ikona v svetovnem merilu, priča tudi podatek, da je avgusta, 24 ur po objavi prvega videoposnetka na svojem kanalu YouTube UR Cristiano (Ti si Cristiano), dosegel več kot 20 milijonov naročnikov. Za primerjavo, za kako velike številke gre, zapišimo, da je youtubovski influencer KSI, ki ga širša javnost pozna predvsem zaradi lastništva energijske pijače Prime, za doseg enakega števila privržencev potreboval več kot desetletje.
Največja blagovna znamka
"Gre za dober primer monetizacije osebne blagovne znamke, ki jo je Cristiano skozi leta ustvaril. Dejstvo je, da gre verjetno, glede na število njegovih sledilcev na družbenih omrežjih, za eno največjih blagovnih znamk na svetu in ne samo med športniki. Ljudje se z osebnimi blagovnimi znamkami zaradi svojega zanimanja lažje poistovetijo," komentira strokovnjak za športni marketing Tomaž Ambrožič.
Portugalski zvezdnik, ki je marca obiskal tudi Slovenijo, a jo je po porazu v Stožicah zapustil z grenkim priokusom, čeprav je šlo le za prijateljsko tekmo, je bil že prej aktiven na številnih drugih platformah, kot sta denimo Facebook in Instagram. To, da se je pojavil na youtubu, je po mnenju Ambrožiča daleč od naključja, saj gre za platformo, na kateri osebne blagovne znamke najlažje ustvarijo lasten medij. "Hkrati se tudi razne produkcijske hiše, ki stojijo v ozadju, zavedajo, da bo tako močna blagovna znamka generirala ogromen obisk in zanimanje," še dodaja Ambrožič, ki vse skupaj vidi kot poslovno priložnost za zvezdnike, zlasti po zaključeni športni karieri. Po njegovem mnenju je to tudi izjemen potencial za medijsko industrijo, ki bo ponujala storitve v ozadju, saj se športniki s tem sami ne ukvarjajo oziroma za to niti nimajo vsega potrebnega znanja.
Ronaldo, Messi in njun indijski vrstnik
Ronaldo po številu sledilcev ne zaseda le vrha med športniki, ampak med vsemi zvezniki, ne glede na "industrijo", v kateri delujejo. Na vseh svojih profilih ima več kot milijardo sledilcev. Med športniki in tudi v absolutnem smislu mu sledi njegov največji konkurent tudi na nogometnih zelenicah Lionel Messi. Ta na svojem uradnem profilu Instagram beleži več kot polovico milijarde sledilcev, več kot 100 milijonov tistih, ki obožujejo 37-letnika, je prisotnih tudi na omrežju Facebook. Ob tem se Argentinec lahko pohvali še z najbolj všečkano fotografijo na tem družbenem mediju. Gre za objavo po osvojitvi naslova z zadnjega svetovnega prvenstva v Katarju, ta je Messiju prinesla nekaj več kot 75 milijonov všečkov. S tem je prehitel sliko jajca, ki si je rekord v začetku leta 2019 prilastila bolj kot ne s precej uspešno šalo. Na tretjem mestu po številu oboževalcev je športnik, ki ga večina zagotovo niti ne pozna, saj prihaja iz Indije. Virat Kohli (321 milijonov sledilcev) je po mnenju mnogih eden najboljših igralcev v celotni zgodovini kriketa, ki je v Aziji zelo priljubljen, glede na število sledilcev pa je najbolj priljubljena osebnost na tem kontinentu.
Vse prej kot le zabava in sprostitev
Je ob vseh vrtoglavih zneskih, ki se vrtijo v športu, objavljanje na družbenih omrežjih le vrsta zabave in sproščanja? Za koga snemanje morda je tudi to, a Ambrožič razloži: "V bistvu ne gre več za zabavo. To so zadeve, ki jih v ozadju prevzemajo industrija in tisti, ki so za to specializirani ter zelo dobro poznajo trg in njegove potrebe. Športniki na tak način samo ustvarjajo dodaten prihodek, a ne zato, ker bi si ga želeli, ampak takšne ponudbe kar same trkajo na njihova vrata. Seveda ne sprejmejo vseh, toda v ozadju je industrija in ne le posameznik, ki razmišlja, kako bi se ob vseh treningih ter tekmah lahko zabaval."
Prispevek novega načina komunikacije je ogromen, saj prinaša neposredno povezanost med institucijo in posamezniki, ki lahko prosto izbirajo, komu želijo slediti. Hkrati pa imajo organizacije večjo kontrolo nad tem, kaj se javno objavi. "Organizacijam in institucijam so družbena omrežja ponudila možnost, da kreirajo lastne medijske platforme in tako postanejo neodvisni od siceršnjih. Ob tem pa imajo tudi večji doseg, saj se je pokazalo, da so ljudje bolj zainteresirani za sledenje klubov, ki imajo bistveno večje število sledilcev kot recimo mediji," še dodaja vodja marketinga na več športnih dogodkih pri nas.
Globalne zvezde tudi pri nas
Da pri vseh teh trendih Slovenija zaostaja? Po mnenju strokovnjaka zagotovo ne. Lahko se pohvalimo s svetovnimi zvezdami, kot so Luka Dončić (12,5 milijona sledilcev), Jan Oblak (trije milijoni sledilcev) in Tadej Pogačar (2,1 milijona sledilcev). Medtem ima nogometni reprezentant Timi Max Elšnik lastno platformo in podcast, preko katerih z različnimi gosti iz sveta slovenskega športa govori o zgodbah "iz ozadja", ki bi sicer marsikomu ostale nedostopne.
"Ne bi rekel, da smo v zaostanku s časom, saj danes živimo v globalnem svetu. Edina razlika je, da je Slovenija majhen trg. Temu so primerni tudi številke in sledilstvo na teh kanalih. Nekateri znajo to bolje početi oziroma temu posvetijo več pozornosti. Nekdo od teh je tudi morda malce bolj talentiran za uspešno grajenje lastne blagovne znamke, pa ni to le Luka Dončić, ki je globalna zvezda in čigar število sledilcev nekajkrat presega število prebivalcev Slovenije, ampak močna blagovna znamka je tako ali tako pogojena z velikim številom sledilcev."
Ker živimo v hitro razvijajočem se svetu, zadeva še zdaleč ni dosegla svojega vrhunca in vprašanje je, ali ga zaradi nenehnega razvoja tehnologij kdaj bo. "Zmeraj se pojavljajo nova omrežja, kanali in načini komuniciranja. Športniki na youtubu morda ne bodo ustvarjali le nekih svojih vsebin, ampak bodo morda ponujali svoje storitve za trening oziroma vadbo doma ali na igrišču. S tem bodo na neki način ponudili tudi storitev, za katero lahko zaračunajo, in bodo od tega v bodoče tudi živeli, če bodo znali izkoristiti potencial," je sklenil Ambrožič, ki pričakuje tudi večjo lokalizacijo profilov.
