Umivanje rok je eden najpomembnejših ukrepov v boju zoper širjenje bolezni covid-19. Redno in temeljito umivanje z milom in toplo vodo, ki traja najmanj 20 sekund, ali razkuževanje s sredstvom na osnovi alkohola lahko namreč pomaga pri zajezitvi novega koronavirusa. A zaradi pogostega umivanja in razkuževanja lahko postane koža na rokah zelo suha, težave pa se lahko še poslabšajo. Kaj se dogaja? Vrhnji sloj kože je namenjen zaščiti, toda pogosto umivanje, izpostavljanje vodi, milu in razkužilom bo vrhnjo plast poškodovalo. Sčasoma se lahko pojavijo težave zaradi suhe kože in vnetja. To se kaže v obliki dermatitisa (vnetja kože) ali natančneje kontaktnega dermatitisa.
Pri kom se najpogosteje pojavijo te težave s kožo? Kontaktni dermatitis je pogostejši pri ljudeh, ki si med delom pogosteje zmočijo roke ter si jih operejo in posušijo večkrat na dan. V to skupino ljudi sodijo zdravstveni delavci (zdravniki, medicinske sestre, strežniki), frizerji, dostavljavci hrane, kuharji in kuhinjski pomočniki ter čistilci in čistilke, ki so morda izpostavljeni tudi dražečim razkužilom in detergentom. Zaradi pandemije pa je postalo umivanje rok pogostejše pri prav vseh poklicih, zato je tudi ljudi, ki imajo tovrstne težave, več. Ljudje, ki imajo težave z ekcemi, astmo in povišano telesno temperaturo, so izpostavljeni večjemu tveganju, da se pri njih pojavi kontaktni dermatitis ali vnetni ekcem.
Kako lahko preprečimo dermatitis?
1. Milo, alternative milu, razkužilo
Ljudje, ki imajo ekcem ali so imeli težave zaradi kontaktnega dermatitisa že v preteklosti, bodo tudi zdaj najverjetneje opazili, da je koža na rokah poškodovana. Medtem ko lahko še naprej uporabljajo razkužilo za roke, je priporočljivo, da si roke umivajo z nežnim čistilnim sredstvom brez mila in ne z običajnimi mili za roke. Nežna čistilna sredstva brez mila vsebujejo sintetična čistila, ki niso izdelana na osnovi mila, imajo skoraj enak učinek čiščenja kot milo, a imajo popolnoma enak pH kot koža. To pomeni, da je veliko manj možnosti, da bi z vrhnje plasti kože odstranila olja, kožo pa tudi veliko manj dražijo.
Mila imajo visok pH in so običajno zelo alkalna, zato poškodujejo vrhnjo plast kože in prodrejo v njene nižje plasti, kar povzroči srbenje in draženje. Ljudje, ki v preteklosti niso imeli težav zaradi ekcemov in kontaktnega dermatitisa, lahko pri umivanju uporabijo milo.
Tekoča mila običajno vsebujejo dišave in konzervanse, zato lahko povzročijo druge vrste dermatitisa (alergijski kontaktni dermatitis). Bolje je torej uporabiti navadno, neodišavljeno trdo milo.
Po umivanju si roke temeljito posušite
Kaj storiti, če je koža na rokah že poškodovana, suha ali razpokana?
1. Ukrepajte hitro
Dermatitis začnite zdraviti takoj, ko ga opazite, sicer se bo začelo stanje slabšati.
2. Nanesite vazelin
Če ste izgubili nohtnico (zaščitno pregrado med nohtom in nohtno gubo), bo voda pri umivanju rok stekla v pregib nohta, kar bo povzročilo oteklino in dermatitis. Uporabite vazelin, da preprečite nadaljnje poškodbe zaradi vode. Nanesite ga tudi pri razpokah na koži.
3. Poiščite zdravniško pomoč
Če opazite na koži rdeče, suhe in srbeče predele, je to že lahko znak za pojav dermatitisa, zato čim prej poiščite zdravniško pomoč pri svojem osebnem zdravniku ali dermatologu. Predpiše vam lahko mazilo, ki vsebuje kortikosteroide, uporabljate ga, dokler spremembe na koži ne izginejo. Mazila, ki jih predpiše zdravnik, so bolj učinkovita kot sredstva, ki jih lahko kupite brez recepta, lahko pa v lekarni kupite enoodstotno hidrokortizonsko mazilo.
Včasih se zgodi, da ob dermatitisu nastane vnetje zaradi kožnih bakterij, kot je Staphylococcus aureus. Če se pojavijo simptomi, kot je trdovratna bolečina, poiščite zdravniško pomoč. Enako ravnajte, če se spopadate z močnim dermatitisom, ki ga z domačimi pripravki ne morete odpraviti.
