Islandija: Dežela s peklom pod ledom

Odpotovati na Islandijo na pragu zime? Že ob misli na to človeka zazebe, a vse je relativno. Na jugu otoka je pozimi topleje kot denimo v New Yorku na drugi strani Atlantika.

Slap Seljalandsfoss je ena največjh turističnih atrakcij.
Slap Seljalandsfoss je ena največjh turističnih atrakcij.
Urban Červek
Datum 9. december 2018 02:08
Čas branja 3 min

Takoj v imenu Islandija (angleško Iceland) začutimo led, k toplim občutkom med pripravami na pot na daljni sever Evrope, tik pod polarni krog, pa ne prispeva niti popularna televizijska serija Ujeti (Trapped), kjer snežni metež malo islandsko mestece odreže od sveta in kjer divja zimska pokrajina služi kot grozeča kulisa srhljivi zgodbi skrivnostnih umorov.
A to je le fikcija in realnost se je na Islandiji izkazala za veliko prijaznejšo. Sploh pa zime na Islandiji v povprečju niso tako ostre, kot bi si mislili. Na jugu otoka (države) je pozimi topleje kot na primer v New Yorku na drugi strani Atlantika. Toplota oceanske vode namreč močno ublaži vremenske ekstreme, zato je povprečna temperatura v Reykjaviku, glavnem mestu, meseca oktobra štiri stopinje Celzija, novembra tri in tudi decembra je nad lediščem, dve stopinji Celzija.

Laekjarbrekka, ena najboljših restavracij v Reykjaviku, je na zunaj zelo nevpadljiva.
Laekjarbrekka, ena najboljših restavracij v Reykjaviku, je na zunaj zelo nevpadljiva.
Urban Červek

Jesen je pravi čas za obisk

Poleg tega je v času izven sezone veliko manj gneče; medtem ko poleti turisti preplavijo najbolj priljubljene znamenitosti, je jeseni prijetno spokojno. Ni vrst za vstop v kakšne muzeje, nobene gneče ni v informacijskih centrih ob turističnih znamenitostih, tudi zelo priljubljenega izleta z ladjo na ogled kitov ni treba vnaprej rezervirati. In še en, ne najmanj pomemben razlog; oktobra in novembra je največ možnosti za opazovanje čudovitega nebesnega pojava severnega sija, ki ga poleti, v obdobju večno svetlega neba, ni mogoče videti.

Gejzir kot naravni pojav je dobil ime po islandskem Geysirju.
Gejzir kot naravni pojav je dobil ime po islandskem Geysirju.
Urban Červek

Odlične plače in visoke cene

Poleg velike oddaljenosti in zaradi tega relativno dragih letalskih vozovnic so eden od varovalnih dejavnikov pred (še bolj) množičnim turizmom gotovo visoke cene. Islandija je ena najdražjih držav na svetu. Povprečna mesečna plača znaša preračunano približno 3500 evrov neto, bruto družbeni proizvod na prebivalca pa je v nominalnem znesku šesti najvišji na svetu. Temu primerne so tudi cene; kava v lokalu stane približno pet evrov, pivo od osem do deset, še bolj ekscesne so cene v restavracijah. Zato je najboljša strategija pri omejevanju stroškov samostojna priprava hrane; nakup v trgovini s prehrano je drag, a ne bistveno dražji kot v Sloveniji.

Avtohtoni konji so prav tako znamenitost Islandije
Avtohtoni konji so prav tako znamenitost Islandije
Urban Červek

Najpomembnejša novica je vremenska napoved

Zelo priljubljeno je raziskovanje Islandije z avtodomom, ponujajo tudi posebne "terenske" avtodome s štirikolesnim pogonom in višjo oddaljenostjo od tal, a to možnost izven poletne sezone manj izkušenim odsvetujejo, saj lahko močni vetrovi in snežni meteži počitnice hitro spremenijo v nočno moro. Povsod opozarjajo turiste, naj vsak dan preverijo vremensko napoved in razmere na cestah, saj se vreme spreminja z neverjetno hitrostjo in jakostjo. V enem samem dnevu se lahko večkrat izmenjajo sončna obdobja in močni nalivi. Oblačila morajo biti temu primerna.
Da bi "izobrazili" prišleke, so Islandci v skladu s svojim nenavadnim smislom za humor posneli serijo zabavnih videospotov, v katerih predstavijo pravila obnašanja; od varnosti na cestah (nikakor ne ustavljajte na cesti zaradi fotografiranja ne glede na to, kako fotogeničen motiv se je prikazal), do nazornega prikaza higiene na javnih termalnih kopališčih in nasvetov, kako ne umreti med snemanjem selfijev. Priložnosti za to je kar veliko; na divjih valovih med opazovanjem kitov, ob izbruhih vrelih gejzirjev, pri prečkanju prostranih ledenikov, ob bruhajočih vulkanih ali na čudovitih črnih plažah, ki jih nepričakovano zalijejo velikanski valovi z oceanov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Kako komentirate rezultate državnozborskih volitev?
Pričakoval/a sem tak izid.
22%
28 glasov
Preseneča me, da ni zmagala SDS.
20%
25 glasov
Kapo dol trojčku NSi-SLS-Fokus.
5%
7 glasov
Največji poraženec je zagotovo Anže Logar.
10%
13 glasov
Več sem pričakoval/a od liste Levica/Vesna.
16%
21 glasov
Ne morem verjeti, da se je v DZ uvrstila tudi Resnica.
16%
20 glasov
Kje pa je Vladimir Prebilič?
5%
6 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
6%
8 glasov
Skupaj glasov: 128
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.