Obstaja velika verjetnost, da ste Kulturni center Pekarna nazadnje obiskali v srednješolskih ali študentskih letih. Morda ga sploh še niste ali pa ga še vedno obiskujete in tam, kjer se zdi, da se je čas že davno ustavil, uporniško iščete zavetje pred poblaznelim svetom, v objemu nostalgije po nekih drugih, manj kokakolastih in instagramabilnih časih. Avtor teh vrstic se je tja vrnil po dolgih letih. In ugotovil, da je vse še tam. Od vonja po letu 2000, do "Nazi raus" grafitov, ananas vodke za 2 evra in piva za 2,50 evra ter rokeric v razparanih mrežastih najlonkah. Potetovirani dolgolasci še vedno slonijo ob šanku legendarnega MC-ja, le da so danes že druga, tretja generacija, a uporniški, neukročen duh je ostal isti. Pekarna je eden tistih kotičkov, v katerih se Maribor zdi kot urbano vibrirajoče velemesto.
Včasih za plotom res požene nekaj divjega, kar ti vzame dih. Težko je razumeti, zakaj gre ta majhna enklava neukalupljenosti in nepodrejenosti v nos tolikim. Da ne gre le za skupek od zoba časa načetih počečkanih stavb, prežetih z nekim starim tovarištvom, sprejemanjem in trmo, priča tudi nov kulturni utrip, ki tam bije vse glasneje. Konec prejšnjega leta je zaživel gledališki oder Magdalena, ki je svoj prostor našel v Kulturnem centru Pekarna, v mansardi nad klubom MC, kjer se je konec lanskega leta vzpostavil nov ustvarjalni prostor Teater Magdalena. Njegova vizija je ponuditi prostor in ustvarjati vsebine ljubiteljskih ustvarjalcev s profesionalnim pristopom ter s tem obuditi in razvijati alternativno, lokalno, neodvisno gledališko sceno, ki je v KC Pekarna že obstajala, sporočajo iz Društva IndiJanez. Čisto poseben prostor, ki s sedanjostjo nima zveze, kar mu daje posebno grobi rajc. Ljubiteljsko gledališče, polno zanosa in talenta. V dvoran(ici) za okoli 50 ljudi. Tam deluje tudi gledališka šola, katere mentor je dramski igralec Viktor Hrvatin Meglič, ki se je po študiju zaposlil v Drami SNG Maribor, Magdalena pa je projekt za njegovo dušo in poklon ustvarjalnosti.
Tam se je minuli konec tedna zgodila premiera predstave Viktor ali Otroci na oblasti, ki jo je navdihnilo delo Rogerja Vitraca. Meščanska drama v režiji Viktorja Hrvatina Megliča je neusmiljena kritika sistemov in institucij, zrcalo odrasle hinavščine ter odločen poziv k iskrenosti.
"Otroci na oblasti so ogledalo tega sveta. Otroka v igri prevzameta oblast nad odraslimi, pri čemer je eden vizionar in drugi travmatizirana deklica, ki ima vsega dovolj. Razkrivata skrivnosti in odrasle soočata z resnico. Sama sta bila nekje poškodovana ali pa jima je bila ta poškodba položena že v zibelko. Pravzaprav nimata odgovora. Njima je dovolj. Nov svet potrebujeta, da lahko sploh zadihata, opravita s preteklostjo in na nek način tudi s svojo vlogo v prihodnosti. Odgovora ne dasta, ker ga nimata ali pa ker ju nihče ne sliši," izpostavlja režiser. V predstavi povabi gledalca, da se zazre skozi oči otroka. "Da si prizna tisto, česar se odrasli večinoma bojimo slišati - da sistem razpada, ker so maske pretesne in molk preglasen," pravi. Igrajo Janez Ivačič, Luka Hrvatin Meglič, Petra Bauman, Katarina Berčič, Anita Čanadi, Miroslav Mauko, Gregor Klemenčič, Lara Zorec in Mateja Fištravec. Dramaturginja je Daniela Miloševič, kostumografka in scenografka Nina Šulin, lektorica Zala Reich, za oblikovanje svetlobe in zvoka je poskrbel Boštjan Vodnik.
Roger Vitrac (1899-1952) je bil francoski dramatik, pesnik in pisatelj, znan predvsem po svoji povezavi s nadrealističnim in avantgardnim gledališčem. Njegovo najbolj znano delo je absurdna in groteskna drama Victor ou les enfants au pouvoir (Viktor ali Otroci na oblasti) iz leta 1928, ki velja za predhodnico absurdnega gledališča in je pomembno vplivala na dramatike, kot so Eugène Ionesco, Samuel Beckett in Jean Genet. Čeprav je bil sprva povezan s francoskim nadrealističnim gibanjem, se je kasneje oddaljil od njegovih voditeljev, kot je bil André Breton. Njegova dela pogosto raziskujejo iracionalnost, nepredvidljivost človeške psihe in kritiko meščanske morale.
Naslednja ponovitev predstave bo 6. maja.
