Pri krašenju bazilike svetega Petra v Vatikanu, ki za največji krščanski praznik zasije še z bogatim cvetličnim okrasjem, sta ob vatikanskih vrtnarjih tudi letos sodelovala strokovnjak za hortikulturo Peter Ribič in floristka dr. Sabina Šegula. To je njuna sedemindvajseta krasitev, zadnja leta pa se jima pridružuje še kolegica Andreja Bartolj Bele iz Novega mesta. "V sredo potujemo, v četrtek, petek in soboto delamo v vrtnariji, okrasimo baziliko, v nedeljo se že vračamo. Dva dneva smo samo v vrtnariji, kjer pripravljamo dekoracije. Na veliko soboto vse prepeljemo v baziliko in dokončamo okrasitev. V baziliki vse dni velike noči potekajo obredi, zato ne moremo delati tam," je pred odhodom pojasnil Ribič, po poklicu vrtnar, ki je diplomiral s področja hortikulture, sedaj je v Biotehniškem centru Naklo vodja Središča za vseživljenjsko učenje. Dr. Sabina Šegula je doktorirala na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, nato pa mojstrski izpit iz floristike zaključila na Nizozemskem. Dvajset let je delala v javnem šolstvu, sedaj sodeluje kot zunanja sodelavka, od leta 2019 znanje deli na svoji Akademiji cvetja, prvi zasebni šoli floristike in hortikulture v Sloveniji.
Jagodni izbor v floristiki
Dekoracijo začnejo prinašati v soboto dopoldan, ko je bazilika že zaprta. "Prisotnih nas je okrog deset vrtnarjev, poleg nas pa še številni drugi, ki pripravljajo vse za slovesnost. Na koncu je v baziliki kakšnih dvajset, trideset ljudi," še Ribič pojasnjuje dogajanje. Kako so sploh začeli sodelovati? "Sprva je šlo zgolj za radovednost. Kot učitelja iz stroke sva želela pobliže spoznati delo pri takem projektu. Pisal sem na veleposlaništvo pri Svetem sedežu, kjer so nama določili termin obiska in ogled tega dela. Ko sva prišla v vrtnarijo, so naju fantje vrtnarji že prvikrat povabili k delu. Pridobila sva si zaupanje in omogočili so nama vedno večje dekoracije. V letu 2012 sva tako že celotno dekoracijo izdelala sama, fantje so bili takrat le asistenti. Naj pri tem poudarim, da brez dobrega sodelovanja vseh vpletenih na naši strani ne bi šlo. Z veleposlaništva sta za uspeh tega projekta zaslužna Gregor Frank in Tina Kokalj, ki sta pričela komunicirati z Governatoratom in tako uredila vse formalnosti od začetka, seveda pa v nadaljnjih letih vsi ostali zaposleni, ki so urejali za nas vse potrebno. Velika pohvala vsem, saj smo kot majhna država v tem delu ogromno dosegli," izpostavlja.
Tri dni in pol delajo v vrtnariji, potem baziliko okrasijo
Sedaj v Vatikanu že vedo, kdo sta in kaj znata. To je sicer institucija, ki ne mara velikih sprememb. Poleg tega so pri dekoracijah omejitve pri širini, višini in uporabi barv. Malo svoje volje lahko uveljavita pri razvrščanju cvetja in postavitvi, a vse v okviru določenih pravil. Sodelovanje se je iz velikonočne krasitve razširilo še na božično. Kljub jezikovnim oviram imajo prijateljski odnos. Sploh v začetku so se težko sporazumevali, ker ne znata italijansko, oni pa ne angleško.
Slovenske kaskadne orhideje
Letos bodo v baziliki tudi slovenske orhideje, kar so še pred odhodom v Vatikan prejšnji teden predstavili v cerkvi svetega Petra v Radovljici. "Gre za kaskadne orhideje, s katerimi na zelo lep in prefinjen način ozaljšamo oltarni del bazilike svetega Petra," pojasnjuje Ribič. Da cvetje nato pride v Vatikan, je treba veliko stvari že prej uskladiti. Nato steče vsa nadaljnja logistika s cvetjem, pri čemer se je treba za vse zelo natančno vnaprej dogovoriti: kdaj bo prispelo cvetje, katero bo uporabljeno, kakšne bodo barve in podobno. To se usklajuje že mesece pred postavitvijo.
Pri vsem so v Vatikanu namreč seveda zelo previdni, velika noč ni le največji praznik, ampak so oči celega sveta takrat uprte vanje, prostora za napake torej ni. Prav zato sta tudi okraševalca iz Slovenije na trnih, ali bo z rožami iz Slovenije vse v redu. Doslej je zmeraj bilo. Tokrat bo že četrtič, da se bo Slovenija v večnem mestu predstavljala z orhidejami, ki so vzgojene pri nas. "V preteklosti smo se ob božiču predstavili tudi z božičnimi zvezdami, vzgojenimi pri nas," še dodaja Ribič. Prostori in površine, ki jih je treba okrasiti, so velikih razsežnosti. Samo okoli Berninijevih stebrov v baziliki sv. Petra napravijo na primer več kot osem metrov dekoracije. In potem je treba to preračunati, pravilno oceniti, koliko določenih cvetov potrebujejo za to. Veliko vsega je treba načrtovati že prej.Ko je leta 2020 Slovenija Vatikanu podarila smreko, ki je morala biti visoka 30 metrov, ker so s tem obeleževali 30 let Slovenije, je bilo treba preračunati, koliko okraskov potrebujejo, kakšna bo postavitev, ornamenti, da bo vsega dovolj. Dodatno pa je treba nabaviti dvainštirideset manjših dreves, pri tem pa točno določeno število šestmetrskih, enako štirimetrskih in dvometrskih dreves. In nato vse to okrasiti, uskladiti z vatikanskimi vrtnarji, lučkarji in drugimi vpletenimi. Na koncu je uspelo in Slovenija se je predstavila svetu na zelo lep način.
Deležni tudi avdience
Okraševalci so ob veliki noči deležni tudi papeževe avdience. To je bolj ali manj neformalno, a vendar veliko doživetje in čast. Po izreku blagoslova Urbi et orbi počakajo in papež se običajno sreča z njimi, drug drugemu zaželijo lepe praznike. To sodelovanje Ribiču pomeni osebno priznanje in čast. "Priznanje našemu strokovnemu in predanemu delu. Dejstvo je, da smo se dobro vklopili, postali prijatelji s tam zaposlenimi vrtnarji in sedaj lahko rečem, da ne gremo na delo, pač pa na druženje, kjer poleg tega tudi ustvarimo dekoracije, ki jih potem lahko občudujejo verniki v baziliki in televizijski gledalci po vsem svetu. Mislim, da gre za velik projekt z veliko odmeva v svetu za našo državo," dodaja. Vse to tudi odtehta utrujenost in angažma, ki je natempiran zadnje dni. Nenazadnje pa delata tudi s cvetjem, kar oba zelo rada počneta. Ribič je to rad počel že v otroštvu. Ko so se z družino preselili v Godič, so imeli okrasni vrt, ki ga prej, ko so živeli v mestu, ni bilo. "Ogromno časa sem preživel v gozdu, na travnikih, ob potokih. Lahko sem raziskoval, sadil, okopaval, spoznaval okolje. Starša sta mi pustila popolno svobodo, kar najbolj cenim. Ko sem odraščal, smo začeli urejati vrt, tako se je moja strast do narave še okrepila. Imel sem čas in možnost raziskovati naravo in se učiti iz nje, česar so današnji otroci v marsičem oropani," je povedal v enem od intervjujev za Modre novice.
Zaradi tega, ker je zadnja leta na ta praznik zdoma, je on zaradi odsotnosti "oropan" preživljanja praznikov doma. Je pa res, da sta na velikonočni ponedeljek že doma. Ti prazniki, ko se v Vatikanu zberejo verniki s celega sveta, pa so res nekaj posebnega. Obenem pa je priznanje delati v prostorih, ki nosijo zgodovino in številna umetniška dela, ki so jih ustvarili največji mojstri.
Novosti za romarje ob 400. obletnici posvetitive bazilike
Bazilika svetega Petra v Vatikanu je največja cerkev na svetu in eno najpomembnejših katoliških svetišč. Zgrajena je bila v renesančnem slogu po načrtih Bramanteja, Michelangela, Maderna in Berninija na domnevnem grobu apostola Petra. Gradnja je potekala med letoma 1506 in 1626. Bazilika je pomembno romarsko središče, kjer papež vodi številna bogoslužja, čeprav ni stolnica Rima – to je bazilika sv. Janeza v Lateranu. Stavba slovi po mogočni kupoli, bogati notranji opremi, umetninah (denimo Michelangelova Pietà) in številnih papeških grobovih. Uvrščena je na Unescov seznam svetovne dediščine in velja za eno najpomembnejših arhitekturnih del na svetu.
Letos zaznamujejo 400 let od njene posvetitve in uvajajo tudi nekatere novosti za romarje. Med njimi je večjezična platforma, ki bo z umetno inteligenco v živo prevajala bogoslužja v 60 jezikov, dostopna je prek QR-kod brez dodatnih aplikacij. Odprli bodo tudi doslej nedostopne dele bazilike in uvedli sistem Smart Pass za boljši nadzor obiska. Praznovanje bo trajalo do 18. novembra in bo poleg bogoslužij vključevalo še duhovne vsebine, romarsko pot po Rimu in kulturne dogodke.
