Matic Sever
Trave niso samo skrbno pokošena zelena trata pred hišo ali v parku, so veliko bolj tesno povezane z našim življenjem, kot bi si lahko predstavljali. Ne le, da nam preko različnih žit dajejo hrano neposredno, posredno pa preko paše domačih živali meso in mleko. Predvsem v Aziji so trave še vedno pomemben gradbeni material, do nedavnega so bile tudi pri nas del sten in kritine hiš … Pomembne so tudi na našem vrtu.
Pojem okrasne trave je bila pred leti skoraj izključno pampaška trava z bujnimi kot nojevo pero mehkimi socvetji. V njeni senci so se skrivali sicer visoki in impozantni, a ne tako bahavi kitajski trstikovci. V Nemčiji se je začela širša raba trav v okrasne namene. S pojavom "vračanja k naravi" oziroma s trajnostnim načinom življenja in oblikovanja zasaditev so trave prišle na svoj račun. Postale so pomemben sestavni del zasaditev s trajnicami, skoraj nepogrešljive pa tudi v sezonskih nasadih v cvetličnih loncih in koritih.
Kaj je okrasna trava?
Na presenečenje mnogih v vrtnarskem jeziku niso vse okrasne trave tudi botanično trave. V to skupino prištevamo poleg pravih trav tudi šaše, ločke in ostričevke. Ne bom kompliciral z botaničnim opisovanjem razlik, poudaril bi le, da vse te rastline po videzu spominjajo na trave, zato jih poenostavljeno uvrščamo v isto skupino okrasnih rastlin. Nekateri strokovnjaki k omenjenim dodajajo še na primer kačjo brado in liriopo, ki imata travam na videz podobne liste, a z njimi niso sorodne.
Kam jih umeščamo?
V gredicah so trave dobrodošle zaradi mehke teksture, s katero popestrijo druge rastline z večjimi oziroma širšimi listi. Nižje lahko uporabimo za obrobo oziroma v ospredju, srednje visoke in visoke pa zamešamo med druge trajnice, manjše grmovnice in enoletnice. S krvomočnicami, ameriškimi slamniki in na primer breskovolistno zvončnico bomo dosegli lep učinek z uporabo rušnate masnice Deschampsia cespitosa, šašulicami Calamagrostis sp. in perjankami Pennisetum sp.
Trave so postale sestavni del zasaditev s trajnicami
Zalivanje, gnojenje, rez …
Najprej moram vedeti, s kakšno okrasno travo imamo opravka. V grobem jih ločimo na zimzelene in tiste, ki jim nadzemni del jeseni odmre (te je najbolje porezati tik nad tlemi šele konec zime, saj nam bodo vrt krasile s suhimi socvetji).
Pri zimzelenih travah pogledamo, kako zelo jih je zima poškodovala. Če je veliko listov suhih, je najbolje, da šope porežemo malo nad tlemi, če pa je suhih predelov malo, je priporočljivo šope le malo prečesati in populiti odmrle dele.
