Damijana Žišt
Pred gostilno v Drežnici se je na pustno soboto okoli 14. ure močno kadilo iz manjšega okrašenega voza. Dve maski sta dvigovali smrekove veje, ki so pokrivale kurišče na vozu, da se je še bolj kadilo. Potem so začele prihajati maškare, imenujejo se Ta grdi, ki so začele plesati okoli tega voza, skozi gost dim, ki se je valil v nebo, pa je bil njihov ples videti še bolj skrivnosten in zanimiv. Nato so iz gostilne začele prihajati še druge maske, Ta lepi in drugi, bolničar, policist, muzikant, maski z vozom in drugi, skozi dim pa smo obiskovalci videli, da se postavljajo v vrsto oziroma da so nared za povorko po vasi.
Lepo sončno in toplo vreme je v Drežnico poleg domačinov prineslo veliko ljudi, ki smo želeli od blizu videti tamkajšnji tradicionalni pustni sprevod. Drežniško pustovanje, ki traja od pustnega petka do torka, ko zažgejo in pokopljejo pusta, je eno vidnejših tradicionalnih pustovanj po Sloveniji. In se z masko Ta grdega, ki sodi med petnajst najbolj prepoznavnih šemskih likov na Slovenskem, uvršča med vidno državno kulturno dediščino pri nas. Posebnost tega pusta je, da se ga v maskah, ki jih sami izdelajo, lahko udeležijo le samski fantje. Ko se poročijo, se za njih pustovanje v maskah zaključi. Seveda pa mnogi tudi še po poroki ostajajo zvesti pustni tradiciji. To so predvsem tisti, ki jih na pustovanju vidimo s klobuki na glavi, a brez mask. Na različne načine pomagajo, da se pustno izročilo v Drežnici prenaša iz roda v rod, pravi domačin Tadej Koren, direktor tolminskega muzeja. Gre za kompleksno tradicionalno pustovanje z izvirnimi pustnimi liki in s prepoznavno vlogo fantovske družbe. Posebnost tega pusta tudi je, da se pustne maske ne udeležujejo pustnih povork v drugih slovenskih krajih, ampak ostajajo doma. V zadnjih desetletjih so se fantje namreč odločili, da ne bodo nastopali zunaj vasi, da bi tako utrdili tradicijo in edinstvenost svojega pustovanja, dodaja Koren. Za svoje delovanje je fantovska družba leta 2009 prejela občinsko priznanje, sicer pa vsako leto prejme veliko pohval domačinov in drugih obiskovalcev, ki pridejo tudi iz tujine.
Na drežniško pustovanje iz Brazilije
Drežnica, ki je od Kobarida oddaljena šest kilometrov in leži pod mogočno goro Krn, je vas, v kateri stoji okoli sedemdeset hiš. Drežniškega pusta sva se udeležili s prijateljico Jano Istenič iz Idrskega, vasi tik ob Kobaridu. Vas, kjer živijo zelo prijazni in odprti ljudje, ki ne samo pustnim maskam, ampak tudi drugim obiskovalcem v času pusta na široko odprejo svoje domove, naju je z Jano navdušila. Tudi naju so povabili v svoje domove, da sva sami doživeli, kako lepo pričakajo pustne maske. In seveda so tudi obiskovalcem, tako kot maškaram, ki so jih obiskale, postregli s hrano, sladicami in pijačo, ob obilici smeha in zabave.
V eni od hiš sva srečali mladi par iz Brazilije, ki je znana po pustnem karnevalu. Izabela nam je povedala, da sta s fantom za nekaj dni prišla v Slovenijo samo zato, da bi doživela drežniško pustovanje, ki traja ves dan. Dopoldan Ta lepi in drugi liki obiščejo vsako hišo na spodjem delu vasi in prinašajo pomlad, po kosilu pa še drugi del vasi, vse dokler niso obiskane vse hiše. Obisk maškar je za hišo čast, zato si nihče ne privošči, da jih ne bi spustil v hišo. Če jih ne bi, bi mu ti mladi fantje, ki se v pustnem času spremenijo v pustne maškare, nagajali čez celo leto. Takšen je pač običaj.
Drežničan Jaka Uršič, ki je to leto predstavljal lik Ta lepega, pravi, da se samski fantje, ki sodelujejo v pustnih običajih, vsako leto "na skrivaj dogovorimo, kdo bo predstavljal katero masko, da niti naši domači ne vedo, koga bomo predstavljali". V času po novem letu si namreč fantje na drugem in tretjem sestanku razdelijo vloge. Potem se začnejo tajne priprave. Pustno obdobje se v Drežnici začne zadnjo soboto v letu, ko fantovska družba na prvem sestanku sprejema nove člane, vrhunec doseže na pustno soboto z obhodom po vasi in s prireditvijo na trgu, zaključi pa se na pustni torek s sodbo in pogrebom pusta.
Najprej so Ta grdi
Na novo sprejeti fantje so prvo leto običajno Ta grdi, zato morajo narediti vsak svojo masko, abličje po domače. Na pustni petek se fantje zberejo na sestanku, da se pogovorijo še o zadnjih podrobnostih. Pred polnočjo gredo v središče vasi, ugasnejo se javne luči in zapojejo pesem Bleda luna, drežniško fantovsko himno. Nato gredo v povorki po vasi in s strašnim truščem naznanjajo, da je prišel pust. "V pustu lahko sodelujejo samski fantje šele, ko dopolnijo 18 let, starostne meje navzgor pa ni, pomembno je, da so neporočeni. Letos pustno povorko sestavlja 23 mask," je pojasnil Uršič.
Ta grdi so pustjé, oblečeni v kožuhe z rogovi in pisane obleke, maske so lesene, iz ust jim visi usnjen jezik. S hrupom odganjajo zimo, skačejo, lovijo mladino in uganjajo norčije. Z zvonjenjem z zvonci, pripetimi okoli pasu, odganjajo vse slabo. Uršič še pove, da vloga fantov ni le pripravljanje pusta, temveč tudi sprejem fantov v fantovsko družbo, miklavževanje, izdelava poročnega prtona, pranje in pomoč ostarelim pri različnih opravilih, kot sta spravilo sena ali drv. Prton je običaj, ki ga fantovščina pripravi, kadar se kdo iz Drežnice poroči. Na dan poroke se postavijo med nevestino (ali ženinovo) hišo in cerkev ter na poti ustavljajo svate in z njimi barantajo - največkrat za pijačo. Pranje je eden od običajev v Drežnici. Če otroci in mladostniki po osmi uri zvečer hodijo v gostilne ali se potikajo po vasi, jih člani fantovščine oblijejo z vedrom mrzle vode. Pranje poteka vse leto, ker otroci naj ne bi ponočevali.
Najprej oče, zdaj sin
Običaj je, da se obiskovalci skupaj s pustnimi maskami sprehodijo skozi vas, dopoldan skozi en del vasi, popoldan skozi drugi del, domačini in obiskovalci pa hodijo za njimi. V tišini gredo le mimo hiš, v katerih je v zadnjem letu kdo umrl. Na koncu vasi se maškare postavijo na hrib, da jih vsi lahko fotografirajo, nato pa imajo vsaka svoje naloge. Ta lepi s spremstvom hodijo od hiše do hiše, Ta grdi se podijo s pepelom za otroki, na trgu v vasi pa je zabaven pustni program. Na tem sprevodu po vasi sem srečala Mateja Kurinčiča in njegovega sinka Andreja, ki je bil oblečen v maškaro Ta grdega. Matej, domačin, mi je povedal, da se je kot samski fant pustovanja v domači vasi udeležil najmanj dvajsetkrat, potem pa se je poročil. Zdaj na pustovanje pripelje svojega sina Andreja, ki je soboto pred pustovanjem, kjer sodelujejo le samski fantje in moški, sodeloval na pustnem rajanju v vasi, ki se ga udeležijo drežniški otroci.
Na spletni strani dedi.si izvemo še, da drežniški sobotni pustni sprevod sestavljajo številne maske. Prvi v sprevodu hodi Tisti, ki vozi, za njim gre Godec, pa dva ali trije pari Ta lepih in Ta stara dva. Sledijo liki Petelinar in Vsaka dobi, Zdravnik, Rezjan, Ta debeli, Cgajnarji ter najznačilnejše drežniške maske, Ta grdi, ki jih sestavljajo Smrt, Korpar, Ta gr in še mnogo ta grdih. Smrt pomaga Ta grdim loviti otroke po vasi. Korpar nosi korpo (velik, pleten koš), v kateri je pepel za Ta grde. Tudi on lovi otroke. V sprevodu so še Hudič in Smrt, ki pomagata Ta grdim loviti otroke, in Poštar. Na koncu sprevoda hodi Policaj.
Sprevod Ta lepih hodi od hiše do hiše. Pri vsaki ponovijo dvogovor med vodjem sprevoda in gospodarjem, preden jih ta spusti v hišo, kjer zaplešejo in dobijo darila. Osrednja sobotna prireditev je operacija pusta na trgu. Sodba se začne na pustni torek na trgu oziroma glavnem placu v vasi. Pusta obsodijo za vse, kar se je to leto slabega godilo v vasi, in usmrtijo. Do polnoči leži na parah v gostilni. Pred polnočjo ga nesejo za pogrebom na kraj zunaj vasi, imenovan dabr. Tam ga še pred polnočjo sežgejo, opolnoči pa zavlada tišina.
Dediščina drežniškega pusta se prenaša iz roda v rod z ustnim izročilom. To niti ni težka naloga, saj v Drežnici otroci že od mladih let odraščajo s pustom in komaj čakajo, kdaj bodo sami smeli postati njegov del.
