Enega kratkega

Stari filmi vzbudijo nostalgijo. Že zato, ker smo bili takrat mladi. In smo lahko počeli reči, ki jih danes ne moremo ali ne smemo več (po nasvetu zdravnika ali po bolj in manj bolečih/usodnih telesnih znakih). Humphrey Bogart in Lauren Bacal sta bila nepozaben par (na platnu in doma), ampak Bogart je v enem filmu spil (v resnici ali fiktivno, niti ni pomembno) toliko viskija, da bi ga imel dovolj za vse življenje. Ob viskiju paše cigareta, a ne? Uf, to so bili časi. Ko je vsak poslovodja/direktor še tako zanikrne organizacije združenega dela premogel mini bife z vsem, kar pivcu srce poželi. In ko je kak golobradi iskalec zaposlitve prišel k šefu na razgovor za službo, je bilo prvo vprašanje nadrejenega: "A bova najprej enega kratkega?" Da se razveže jezik in pomirijo živci. Kristalni pepelnik na mizi je bil sestavni del lično opremljene pisarne - poleg fikusa in pridne tajnice.
Nisem filmoljub, rad pa v poplavi Hobitov in Iger prestolov pogledam kak arhivski film. Že zaradi nostalgije. Minulo nedeljo je to bilo Modro jeklo. Jamie Lee Curtis je blestela v vlogi mlade kriminalistke, mene pa je navdušil tisti, ki ga je lovila do konca filma in ga za "happy end" kruto prestrelila (večkrat, da je bolj špricalo). Morilec, ki ga je odigral Ron Silver (že pokojni ameriški igralec), je imel v času, ko je film nastal, 44 let in še svoje zobe! Malo poševne in ukrivljene, ne čisto bele, naravne - svoje! V naslednjih letih si je Ron, jasno, omislil umetne zobe. Ki po štiridesetem, tudi že prej, krasijo nasmeh večine estradnih zvezdnikov - igralcev, glasbenikov, televizijskih voditeljev, nogometnih trenerjev. Slovenija ni izjema. Biti lep, na zunaj, je zahteva, ki ji estradniki ne morejo in ne smejo ubežati. Naj ti kirurg nariše ustnice, botoks zbriše čelne gube in silikon povzdigne povešene/premajhne prsi. Težki časi, vam povem, saj se že najstnice zgražajo nad svojo podobo in panično brskajo za estetskimi kirurgi, ki jim s popustom povečajo oprsje, pomanjšajo nos, obrežejo ušesa, odrežejo špeh in Korejcem zožijo oči. Jaz nisem iz tega filma. Srečen sem, če opazim koga, ki se ne diči z umetnim. Na zdravje, Humphrey in Ron.