Število odraslih oseb s prekomerno telesno težo se je od leta 1975 potrojilo na 1,9 milijarde. Zaradi nje umre več ljudi kot zaradi podhranjenosti ali slabe prehranjenosti. Debelost je neravnovesje med energijskim vnosom in porabo: če oseba zaužije več kalorij, kot jih porabi, se bo presežek skladiščil v telesu v obliki maščobnih zalog. Toda pomembno je prepoznati dejavnike, ki povzročijo takšno neravnovesje. Zakaj ljudje nimamo nadzornega sistema, ki bi nam omogočil, da pojemo samo toliko, kot potrebujemo, in niti grižljaja več? Odgovor na to vprašanje nam utegne pomagati pri spopadanju z epidemijo debelosti.
Obstaja več razlag, zakaj ljudje zaužijejo preveliko količino kalorij. Večinoma se nanašajo na makrohranila v naši prehrani, torej na maščobe, beljakovine in ogljikove hidrate. Ena od njih pravi, da hrano v prvi vrsti potrebujemo zaradi beljakovin, zato moramo povečati svoj vnos kalorij, če je razmerje makrohranil v naši prehrani preveč nagnjeno v prid drugih dveh skupin hranil.
Prenajedanje razlaga več teorij
O miših in ljudeh
Morda se na prvi pogled zdi, da bi bilo preprosto preveriti, katera od teh idej v resnici drži – ljudem enostavno predpišemo določene diete in nato se bo izkazalo, katera skupina se bo najbolj zredila. Vendar takšna randomizirana kontrolirana študija zaradi etičnih pomislekov nikoli ne bi bila odobrena. Popolnoma nesprejemljivo bi bilo ljudi izpostaviti dietam, zaradi katerih bi se morebiti zredili ali bi celo ogrozili svoje zdravje.
Najboljša alternativa so torej poskusi na živalih, kot so miši, ki nam lahko ponudijo tudi vpogled v delovanje človeškega telesa. Septembra lani je izšla tovrstna raziskava, v kateri so znanstveniki tri mesece (če preračunamo, je to približno devet človeških let) preučevali tisoč miši, ki so jih glede na njihovo prehrano razdelili v 30 različnih skupin.
Dvanajst skupin je z beljakovinami dobilo pet do trideset odstotkov kalorij, pri drugih dvanajstih skupinah pa so maščobe predstavljale 8,3 do 80 odstotkov zaužitih kalorij. Sestava maščob naj bi zrcalila povprečno ameriško prehrano. Vse opazovane miši v teh 24 skupinah so pet odstotkov kalorij dobile s sladkorjem.
Maščobe do 20 odstotkov
Raziskava ima nekaj pomanjkljivosti, ki jih je treba izpostaviti. Najpomembnejša omejitev je, da so eksperimente opravili na miših, ki lahko, kljub temu da so nam genetsko in fiziološko podobne, odreagirajo drugače kot mi. Toda ker iz moralnih razlogov verjetno nikoli ne bo mogoče izvesti takšnega poskusa na ljudeh, se moramo za odgovore obrniti na bitja iz živalskega sveta. Poleg tega so morali avtorji raziskave shajati z omejenimi finančnimi sredstvi, zato so lahko preučili le miši enega spola in ene starosti, čeprav je mogoče, da bi bili izsledki precej drugačni, če bi poskus ponovili na starejših subjektih ali na miših drugega spola.
Problematično je tudi, da so sladkor uživale s hrano, saj so nekatere druge raziskave pokazale, da je lahko pri glodavcih občutno bolj redilen, kadar ga spijejo raztopljenega v vodi. Raziskovalci prav tako niso preverili, kakšne posledice ima prehrana, ki sestoji iz več kot 30 odstotkov sladkorja.
Podatki kažejo, da če želimo ostati vitki, maščobe ne smejo predstavljati več kot 20 odstotkov hrane, ki jo pojemo. Sladkor verjetno ni tako nevaren, dokler z njim vnesemo manj kot 30 odstotkov zaužitih kalorij, a bodite previdni pri pitju sladkih napitkov. Beljakovine niso bistveno vplivale na težo, zato se jih ni treba izogibati. Seveda pa vse našteto drži le, če za ljudi veljajo enaka pravila kot za miši.
Omeniti je treba tudi, da nasveti pridejo v poštev le pri vitkih ljudeh, ki se nočejo zrediti, saj z raziskavo niso preverjali, katere strategije delujejo pri ljudeh, ki so že presegli prag debelosti. A k sreči je vsaj to mogoče preveriti s kliničnimi študijami na ljudeh. (The Conversation)
