Velika danska raziskava, ki je spremljala več kot 85 tisoč odraslih, je pokazala, da je za ljudi z indeksom telesne mase (ITM) pod 18,5 skoraj trikrat bolj verjetno, da bodo umrli prezgodaj, kot tisti v srednjem do zgornjem delu tako imenovanega zdravega razpona. Povezava med telesno težo in zdravjem je bolj zapletena, kot pogosto mislimo. Ta nova raziskava, ki še ni bila strokovno pregledana, nakazuje, da najnižja stopnja tveganja za smrt ni nujno v tradicionalnem zdravem razponu ITM. Rezultati so pokazali, da imajo ljudje z ITM, ki bi jih običajno uvrstil med pretežke, enako dobre ali celo boljše rezultate kot tisti z nižjim ITM. Raziskovalci so pri risanju grafa med ITM in smrtnostjo ustvarili U-krivuljo - tisti z najnižjim in najvišjim ITM so bili najbolj ogroženi.
Podatki, predstavljeni na letnem srečanju Evropskega združenja za proučevanje diabetesa, so pokazali, da je bila podhranjenost najnevarnejša. Za ljudi z ITM pod 18,5 velja skoraj trikrat večja verjetnost za prezgodnjo smrt kot pri tistih z ITM med 22,5 in 24,9. Tudi tisti na spodnjem robu zdravega razpona so bili bolj ogroženi: ITM med 18,5 in 19,9 je podvojil verjetnost smrti, ITM med 20 in 22,4 pa je pomenil 27 odstotkov večje tveganje za prezgodnjo smrt v primerjavi z referenčno skupino. Ti rezultati so presenetljivi, saj se ITM med 18,5 in 24,9 običajno šteje za optimalnega.
Na drugi strani lestvice pa dodatni kilogrami niso vedno pomenili večje nevarnosti. V raziskavi se pri ljudeh z ITM med 25 in 35 (tipično kategorizirani kot "pretežki" ali "debelost") ni pokazalo statistično pomembno povečanje smrtnosti v primerjavi z referenčno skupino. Šele pri ITM 40 ali več se je tveganje za smrt občutno povečalo (za več kot dvakrat). Ti rezultati dodatno spodkopavajo splošno družbeno predstavo o tem, da je suhost zdrava. Raziskave kažejo, da je prenizka telesna teža za zdravje nevarna, zlasti v starejši dobi. Nekaj maščobnih zalog telesu pomaga pri soočanju z boleznijo. Na primer, bolniki, ki se zdravijo zaradi raka (kemoterapija ipd.), pogosto hujšajo zaradi izgube apetita in sprememb okusa. Tisti z več maščobnimi zalogami jih lahko porabijo, kar telesu pomaga ohranjati ključne funkcije. Nasprotno pa lahko nekdo z zelo malo maščobe hitro izčrpa zaloge, kar omejuje sposobnost telesa za okrevanje. Nenamerna izguba teže je tudi opozorilni znak bolezni; denimo rak in sladkorna bolezen tipa 1 pogosto povzročata hujšanje še pred postavitvijo diagnoze. Nizek ITM je torej lahko znak prikrite bolezni.
Zelo nizka telesna teža je lahko bolj smrtonosna od prekomerne teže, kaže danska raziskava. To se sliši presenetljivo, a v resnici ni. Hrano potrebujemo za preživetje, brez nje umremo. To vemo že stoletja. Brez hrane telo vstopi v katabolno stanje, kjer razgrajuje lastna tkiva, da bi zagotovilo energijo za delovanje možganov. V tem procesu so druge pomembne funkcije, kot je imunski sistem, potisnjene na stran, da se energija nameni možganom.
Treba je omeniti, da so imeli danski udeleženci raziskave opravljene zdravstvene preglede s skenerji. Ti pregledi so dragi in jih praviloma izvajajo, ko obstaja sum na zdravstvene težave. Raziskovalci priznavajo, da je lahko razlog za njihove ugotovitve ta, da so udeleženci izgubljali težo zaradi prikrite bolezni, zato bi lahko bila prav bolezen - ne pa izguba teže sama - tista, ki povečuje tveganje za smrt. Kljub temu rezultati potrjujejo tudi druge raziskave: nizka telesna teža ni vedno zaščitna, dodatna teža ni vedno škodljiva. Koncept "debel, a fit" ima vse več znanstvene podpore.
Ali to pomeni, da bi morali zdrav razpon ITM razširiti? Raziskovalci to predlagajo - moderne medicinske izboljšave, ki pomagajo obvladovati bolezni, povezane z debelostjo, kot so sladkorna bolezen in bolezni srca, bi lahko razširile najvarnejši razpon telesne teže. ITM med 22,5 in 30 bi lahko zdaj pomenil najnižjo stopnjo tveganja za smrt, vsaj v danski populaciji. Težava je tudi ta, da ITM ne upošteva ključnih dejavnikov zdravja, kot so prehrana, življenjski slog in porazdelitev maščobe. ITM je lahko zavajajoč za ljudi iz različnih rasnih, etničnih ali kulturnih okolij. Kritiki pravijo, da so standardne meje utemeljene na telesnih tipih belcev, zaradi česar so lahko povsem zdrava telesa iz drugih skupin videti "nezdrava". Pravzaprav je bil ITM razvit pred skoraj dvema stoletjema na podlagi podatkov iz majhne skupine belih Evropejcev. V idealnem svetu bi imeli zdravstveni delavci dostop do podrobnejših meritev, kot so krvni testi, slikovne preiskave in podrobni podatki o življenjskem slogu. To je drago in zamudno, a razkrije veliko več kot razmerje med višino in težo. Dokler ne bodo boljša orodja splošno dostopna, bo ITM ostal v uporabi, vendar tovrstne študije poudarjajo potrebo po boljšem razumevanju rezultatov.
Danski podatki so še vedno preliminarni. Potrebne bodo dodatne podrobnosti in raziskave, preden bomo lahko prišli do trdnih zaključkov. Toda glavna ugotovitev drži: biti zelo suh je nevarno, nekaj dodatnih kilogramov pa morda ne skrajša življenja. Pravi nauk ni, da je majhna telesna teža slaba in debelost dobra, ampak da je ITM sam po sebi krhko merilo zdravja.
- Rachel Woods, višja predavateljica
fiziologije, Univerza v Lincolnu,
Nova Zelandija
