
Julija 1921 je francoski dojenček kot prvi na svetu prejel eksperimentalno cepivo proti tuberkulozi, potem ko je zaradi te bolezni umrla njegova mama. Cepivo Bacille Calmette-Guérin (BCG) se uporablja še danes. Prvi odmerek BCG je predstavljal vrhunec 13-letnega raziskovalnega dela in razvoja, vse do danes pa ostaja edino odobreno cepivo proti tuberkulozi. Letos bo tako minilo že 100 let od njegove prve uporabe.
Danes so vse oči uprte v cepivo proti covidu-19. Število ljudi, ki so v zadnjem letu umrli zaradi tega koronavirusa, je zastrašujoče, a zaradi tuberkuloze umre vsako leto približno enako število ljudi, do dva milijona, in tako je že nekaj desetletij. Ocenjujemo, da je bila v zadnjih 200 letih tuberkuloza usodna za več kot milijardo ljudi po svetu, kar je veliko več kot pri katerikoli drugi nalezljivi bolezni.
Zakaj umirajo, če pa se cepijo?
Zakaj toliko ljudi še vedno umre zaradi tuberkuloze, če imamo cepivo? Tuberkulozo povzroča bakterija Mycobacterium tuberculosis. Prenaša se, ko oseba z aktivno tuberkulozo kašlja, kapljice aerosola pa nato vdihne nekdo drug. Letno naštejemo približno deset milijonov primerov aktivne tuberkuloze in ocenjujemo, da sta dve milijardi ljudi latentno okuženi. To pomeni, da niso bolni in bolezni ne prenašajo, vendar se pri približno desetih odstotkih teh ljudi bolezen ponovno aktivira. V večini endemičnih regij cepimo dojenčke že kmalu po rojstvu, saj s tem preprečimo izbruh tuberkuloze v otroštvu in letno rešimo pred smrtjo na tisoče otrok.
Vendar učinkovitost cepiva z leti upada. Zaščita pred tuberkulozo se pogosto izgubi v obdobju adolescence ali zgodnje odrasle dobe. Cilj Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je popolna odprava tuberkuloze, za dosego tega cilja pa moramo najti cepivo, ki učinkuje tudi pri odraslih.
Na mestu je torej vprašanje, zakaj prvotnega cepiva proti tuberkulozi še nismo nadomestili z učinkovitejšim. V zadnjih desetletjih smo v klinična preizkušanja vključili le približno 15 novih cepiv proti tuberkulozi - proti covidu-19 pa v enem letu kar 63. Ob tem nas lahko skrbi, da mnoga potencialna cepiva ne delujejo nič bolje kot cepivo Bacille Calmette-Guérin. To pa hkrati pomeni, da bo prvotno cepivo ostalo v uporabi še vrsto let. Čeprav ga uporabljamo že sto let, pa še vedno ne vemo natančno, kako deluje. Nejasno ostaja, zakaj zagotavlja zaščito pred tuberkulozo samo v otroštvu in zakaj zaščita kasneje ni več tako učinkovita. Ob upoštevanju vseh teh neznank lahko sklepamo, da so bile birokratske ovire za razvoj cepiva v dvajsetih letih preteklega tisočletja bistveno manjše.

Če bi cepivo Bacille Calmette-Guérin razvili danes, ga verjetno ne bi nikoli uporabili; sedanji zapleten regulativni okvir za razvoj in izdajo dovoljenj za cepiva verjetno ne bi dovoljeval uporabe cepiva, za katerega o njegovem delovanju ni znano nič ali zelo malo.
Razlogi, da ga še nismo nadomestili z učinkovitejšim cepivom proti tuberkulozi, so:
- manjše zanimanje farmacevtskih podjetij za vlaganje v razvoj cepiva proti tuberkulozi;
- logistično zahtevne raziskave in predklinični razvoj s posebno biološko opremo;
- kratkoročno in zelo konkurenčno okolje za financiranje vladnih in filantropskih raziskav akademikom otežuje zavezo k raziskavam cepiv proti tuberkulozi.
Trije veliki, ki kosijo po svetu
Covid-19 ni edina bolezen, proti kateri znanstveniki razvijajo cepivo. Trudijo se, da bi jih razvili še proti trem zelo nalezljivim boleznim. Malarija, tuberkuloza in HIV/aids spadajo v skupino "treh velikih". Zaradi teh treh bolezni namreč skupaj letno umre nekaj milijonov ljudi po vsem svetu. Bolj so ogrožene države z nizkim in srednjim gospodarskim dohodkom, število smrti pa bi se lahko v naslednjem letu podvojilo zaradi težav v zdravstvenem sistemu, ki so nastale ob pojavu covida-19. To je jasen primer posrednih učinkov neobvladljive nalezljive bolezni in opozorilo, kako pomemben je razvoj cepiv proti drugim nalezljivim boleznim, ki lahko povzročijo bolezen in smrt.
Malarija: paraziti
Malarija je parazitska bolezen, ki se prenaša s pikom okužene samice komarjev. Pogosti simptomi so podobni gripi: vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. Če se malarija ne zdravi takoj, lahko povzroči težko bolezen in celo smrt. Leta 2018 je bila skoraj polovica svetovnega prebivalstva ogrožena zaradi malarije. Našteli smo približno 228 milijonov primerov bolezni, umrlo je 405.000 ljudi, predvsem otrok, mlajših od pet let, največ v podsaharski Afriki.
Zdravila proti malariji se redno uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje okužbe z malarijo. Toda Plasmodium falciparum, najsmrtonosnejši parazit, ki lahko okuži ljudi, je razvil odpornost proti vsem zdravilom, ki se trenutno uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje malarije, zato potrebujemo novo učinkovito cepivo.
Razvoj cepiva proti malariji je zapleten zaradi različnih oblik in faz življenjskega cikla parazita v gostitelju. Imunski odzivi, potrebni za ubijanje parazita, se med različnimi stopnjami razlikujejo. Cepiva proti malariji običajno delujejo samo proti eni fazi življenjskega cikla tega parazita.
Britanska multinacionalna farmacevtska družba GSK je izdala licenco za prvo cepivo proti malariji na svetu - Mosquirix. Usmerjeno je na fazo, v kateri je parazit v trenutku, ko ga komar vbrizga v telo. Čeprav je trenutno edino cepivo proti malariji, ki je uspešno zaključilo tretjo stopnjo testiranja, ima mosquirix le zmerno učinkovitost - manj kot 40 odstotkov. Za dolgotrajno imunost torej potrebujemo učinkovitejše cepivo. V naprednem predkliničnem ali kliničnem ocenjevanju je trenutno še 20 cepiv proti malariji. Obetavno je cepivo proti sporozoitom (PfSPZ) podjetja Sanaria, prav tako usmerjeno na fazo parazitov ob piku komarja. Trenutno v Afriki še ocenjujejo njegovo učinkovitost.
Tuberkuloza: bakterija
Tuberkuloza lahko povzroči smrt zaradi samo enega nalezljivega povzročitelja - bakterije, ki se prenaša s človeka na človeka in prizadene predvsem pljuča. Zaradi tuberkuloze je leta 2018 umrlo 1,5 milijona ljudi. Približno četrtina svetovnega prebivalstva ima latentno obliko te bolezni - nenalezljivo tuberkulozo brez simptomov, a pet do petnajst odstotkov jih bo kasneje prebolelo tudi aktivno obliko te bolezni. Tuberkulozo je mogoče učinkovito zdraviti s protimikrobnimi zdravili. A ker je postala tuberkuloza odporna in zdravila več ne pomagajo, je zdravje ljudi zelo ogroženo.
Trenutno imamo le eno licenčno cepivo proti tuberkulozi. Cepivo BCG je bilo prvič uporabljeno že leta 1921, z njim pa običajno cepimo dojenčke v državah, kjer je primerov tuberkuloze še vedno veliko. Toda stopnja zaščite, ki jo ponuja to cepivo, ni dovolj visoka, da bi lahko bolezen nadzorovali. Znanstveniki si prizadevajo za razvoj profilaktičnih cepiv in cepiv po izpostavitvi, s katerimi bi preprečili napredovanje bolezni pri ljudeh z latentno tuberkulozo.
V kliničnih preskušanjih je vsaj 14 cepiv proti tuberkulozi, obetavni rezultati pa dajejo upanje, da bomo bolezen v prihodnjih letih lahko bolje nadzorovali.
HIV/aids: virus
Od odkritja virusa humane imunske pomanjkljivosti (HIV) v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je zaradi te bolezni umrlo 33 milijonov ljudi, približno 770.000 v letu 2019. Po vsem svetu ima HIV/aids približno 38 milijonov ljudi, trenutno pa še nimamo zdravila ali cepiva. Čeprav lahko s protivirusnimi zdravili učinkovito obvladujemo HIV, približno 20 odstotkov (7,6 milijona) bolnikov, okuženih z virusom HIV, nima dostopa do njih. Raziskovalci si prizadevajo razviti cepivo proti HIV. Glavni poudarek je na razvoju nevtralizirajočih protiteles, ki lahko pri okuženih bolnikih napadajo različne viruse HIV. Raziskovalci, ki so razvijali zdravila proti covidu-19, so uporabili veliko strokovnega znanja, pridobljenega pri razvoju cepiv proti HIV. Opredelitvi strukturnih podrobnosti beljakovinskega proteina SARS-CoV-2 kot tarče za cepivo proti covidu-19 in prepoznavanje široko nevtralizirajočih protiteles iz rekonvalescentne plazme kot potencialnega zdravljenja sta podobna strategijam, ki so jih uporabljali znanstveniki, ki se ukvarjajo s HIV.
Kjer je volja, je tudi pot
Hitrost, s katero je bilo razvito cepivo proti covidu-19, kaže, kaj je mogoče doseči s politično voljo, farmacevtskim interesom in financiranjem. Čeprav v Avstraliji (in v večini drugih razvitih držav) tuberkuloza ni več razširjena, pa se z njo še vedno soočajo v oddaljenih avtohtonih skupnostih. Papua Nova Gvineja, najbližja soseda Avstralije, ima veliko obolelih s tuberkulozo, odporno proti več zdravilom, in nizko stopnjo precepljenosti. Tuberkuloza je bila v Avstralijo vnesena preko ožine Torres, veliko obolelih je v Severnem Queenslandu.
Odpornost na cepivo proti tuberkulozi je vedno večja. Zdravljenje tuberkuloze, odporne na več zdravil, je izjemno drago in lahko traja do dve leti, kar zahteva več vrst antibiotikov in natančno spremljanje poteka bolezni. Zdaj je čas, da poiščemo finančno in politično voljo za iskanje učinkovitejšega cepiva proti tuberkulozi. Leto 2020 nas je naučilo, da lahko patogeni povzročijo ogromno škode družbi in gospodarstvu. Naložbe v raziskave o nalezljivih boleznih in razvoj cepiv predstavljajo del ekonomskih stroškov pandemije. Tuberkuloza je globalna grožnja in potrebna je skrb za javno zdravje - v podobnem obsegu kot pri covidu-19.
Učinkovitost cepiva zoper tuberkulozo se pogosto izgubi v obdobju adolescence ali zgodnje odrasle dobe
Razvoj novega in učinkovitega cepiva proti tuberkulozi je ključnega pomena, če želimo bolezen močno zmanjšati ali celo izkoreniniti. Čeprav je obletnica nastanka cepiva Bacille Calmette-Guérin razlog za praznovanje, bi morala biti tudi opomnik, da je treba za boj proti tej smrtonosni bolezni narediti veliko več.
*Avtor članka Andreas Kupz je raziskovalec na Univerzi Jamesa Cooka v Avstraliji.