Prijateljici iz doma v Rožni dolini sta se v času našega študija po ves dan kratkočasili s križankami. Ker tega, da jima je tako zelo dolgčas, da morata ves prosti čas med izpiti zapolnjevati z reševanjem križank, nisem najbolj razumel, me je bog kaznoval s sudokujem; da se po cele večere - ob nogometu, filmu ali Mariovem kvizu - kratkočasim s sudokujem; zdaj sem pri gigantskem, s 16 kvadratki s po 16 polji, v katere zlagam devet številk in sedem črk. Od 15 do 20 minut mi vzame reševanje, možni sta dve napaki, po tretji letiš iz igre oziroma začneš z novo. Algoritmi mi sporočajo, da pol ure sudokuja na dan dolgoročno odžene demenco stran, ampak bolj opažam, da mi sudoku kratkoročno povzroča odvisnost na malem zaslonu s sto kvadratnimi centimetri, v katerega moram stisniti 256 znakov (16 x 16). Bolj zabaven in umirjen je kviz na 31. strani Večerovega nedeljca, ki ga sestavlja šahovski velemojster Georg Mohr. Tudi na kakšno njegovo vprašanje je sicer težko odgovoriti, denimo na to: Prevedite v moderno slovenščino staroslovenske besede: (biti) kačepičen, (biti) kumern, paražon! Bi šlo? Biti kačepičen = biti zbadljiv, biti kumern = biti slaboten, paražon = zapor.
Med službenim časom (pred pisanjem tega uvodnika) sem se lotil drugega, manj zahtevnega spletnega kviza "za razvijanje možganskih vijug" z vprašanji iz pop kulture, zgodovine, gastronomije, športa in od vsepovsod: 11/15 je bil moj rezultat, nekako za oceno štiri. Zadovoljivo za ta letni čas. Vedel sem denimo, kateremu detektivu pomaga zdravnik? To sta Sherlock Holmes in doktor John H. Watson. In tudi, katera od teh severnoevropskih držav (Norveška, Švedska, Danska ali Finska) ni monarhija, temveč republika. In to, da pevka Sabrina Carpenter obožuje espresso. Zmotil pa sem se pri boleru - kateri kos španskega oblačila je to? Kratek ženski telovnik, ki se ne zapenja. Kemijo sem v srednji šoli pogosto šprical, zato sem pogorel pri vprašanju: Če ima Bunsen gorilnik, Petri posodico, kdo ima bučko? Odgovor je Erlenmeyer. Bunsenov gorilnik, Petrijeva posodica (petrijevka) in Erlenmeyerjeva bučka (erlenmajerica) so pojmi, s katerimi se nisem srečeval pri kemiji. Sem pa v obveznem šolskem čtivu izvedel, v koga je zaljubljen Goethejev Werther? V Lotte!
Pa saj človek se mora vsaj čez vikend odklopiti od interventnih zakonov in ostalih političnih intervencij, ki kar kličejo po lobotomiji (kaj že je to?) ali vsaj po paražonu.
