Čarovnice nad Mariborom: Matere so jedle svoje otroke

Leta 1546 se je v Mariboru pričel prvi čarovniški proces moderne dobe na Štajerskem, nobena od šestih obtoženk ni preživela.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Čarovnice na poti na čarovniški shod
Kronika mesta Maribor

Maja je mariborski mestni sodnik Jurij Krejač z nekaj mestnimi gospodi vodil čarovniški proces proti šestim čarovnicam, ki so po mučenju priznale svoje grehe.
Vdova Margaretha Schauperl je priznala, da je Margaretha Krainer naredila jed iz kuščarjev, slepcev, kač in krastač; prva jo je pokusila in se ji je takoj olupila koža.

Čarovnice kuhajo vreme
Kronika mesta Maribor
Usmrtitev čarovnic na grmadi, 1555
Kronika mesta Maribor

1546

Kralj Ferdinand je 25. januarja z Dunaja sporočil mariborskemu mestnemu vodstvu, da se strinja s škofovo resignacijo nad župnijami mariborskega območja in s tem, da te župnije prevzame mestni magistrat. Kot vladajoči deželni knez je podelil mestnemu magistratu tudi patronat in zavetništvo nad mariborsko župnijo. Magistrat je župnišče, ki je stalo pet metrov pred glavnim vhodom v cerkev, spremenil v sodišče in zapore za kaznjence. Na pokopališču je postavil oder (Prechl), na katerem je mestni birič na dan sv. Tomaža apostola izpostavil tri osebe, obdolžene zakonolomstva in drugih kaznivih dejanj. Te osebe so morale biriču na začetku in ob koncu kazni plačati po tri pfenige. Od leta 1546 do 1553 je bila župnija v rokah mariborskega mestnega magistrata, ki jo je z vsem premoženjem in dohodki kupil od krškega škofa.

1548

Kranjski deželni stanovi so dosegli prepoved uvoza vina s Štajerskega, vendar prepoved ni imela velikega učinka. Štajerskim vinom pa so v 17. stoletju pričela konkurirati tudi vina iz Italije in Furlanije. Protireformacija je bila namreč vzrok za izselitev marsikatere plemiške družine iz dežele in te so morale odprodati svojo zemljiško posest. Novi lastniki, ki so prihajali iz Italije, niso hoteli opustiti svojih pivskih navad in so pač uvažali vino, ki so ga bili vajeni piti doma. Vsekakor pa se je v deželi Štajerski popilo največ domačega vina. Tako je samo v letu 1587 šlo preko mitnice na Plaču pri Svečini na sever 5700 hektolitrov vina. Mestni sodnik Krištof Hueber je z oboroženim spremstvom prišel na proščenje k Sv. Juriju ob Pesnici, kjer so nameravali opraviti nadzor, vendar so jih kmetje pognali v beg.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta