​Goljufe in prevarante, ki na različne načine od ljudi izvabijo denar z obljubami o visokih donosih in dobičkih, poznajo povsod po svetu. A tako velikopotezne prevare, kot si jo je bil pred približno 20 leti zamislil Američan Bernard Madoff, se ne pred njim ne za njim ni domislil še nihče. V nekaj več kot desetih letih je namreč Madoff več tisoč vlagateljev v svoji poslovni shemi opeharil za skoraj 65 milijard dolarjev, kar ga postavlja na vrh največjih svetovnih poslovnih prevar. Njegovo početje so mediji znova obudili nedavno, potem ko je 14. aprila v starosti 82 let umrl v zaporu v ZDA. Zaradi prevare je od leta 2009, ko je sodba postala pravnomočna, prestajal 150 let zaporne kazni.

Večkratno kaznovani prevarant

A zapor ni bil edina kazen, ki je doletela Madoffa, ki je svojo prevaro skrival pod plaščem borznega poslovanja. Mlajši sin Mark, ki je bil zaposlen pri njem in je z bratom Andrewom oblastem prijavil očeta - potem ko jima je ta zaupal, kaj pravzaprav počne -, je leta 2010 naredil samomor (obesil se je v svojem stanovanju). Niti vnuki niso želeli imeti stika z njim, nekaj njegovih vlagateljev, ki so zaradi prevare ostali brez premoženja, pa je tudi storilo samomor (eden med njimi je izgubil 1,4 milijarde dolarjev). Le žena Ruth je možu sprva stala ob strani, a le do Markovega samomora. Leta 2014 je potem zaradi bolezni umrl še starejši sin Andrew, po letu 2003 je še drugič zbolel za rakom.

Za povrh je Madoff hudo zbolel na ledvicah in je februarja 2020 zaprosil za predčasni odpust s prestajanja kazni. V prošnji je zapisal, da je hudo bolan, da mu ostaja še 18 mesecev življenja, da se kesa zaradi vsega, kar je bil storil, da je zelo trpel med prestajanjem kazni in da bi rad popravil svoj odnos z vnuki. A sodnik, ki je odločal o prošnji, je bil neizprosen. Prošnjo je gladko zavrnil s pojasnilom, da je Madoff storil enega najhujših finančnih zločinov na svetu sploh in da veliko ljudi zaradi tega še vedno trpi.

Poslovna pot Bernarda Madoffa, rojenega leta 1938, ki so ga klicali Bernie, se je začela leta 1990, ko se je zavihtel na mesto neizvršnega direktorja borzne hiše Nasdaq. Vse do leta 2008, ko je po svetu zavladala finančna kriza, je veljal za enega najboljših finančnikov, še posebej na področju investiranja. Mnogi so ga imeli za pravcatega genija na tem področju, sploh ker je v prvih letih vlagateljem zagotavljal visoke zaslužke in tudi redno izplačeval denar tistim, ki so to zahtevali. Čeprav je ves čas v bistvu vzdrževal tako imenovano Ponzijevo shemo, nihče ni niti posumil, da gre pri njegovem poslovanju pravzaprav za hišo iz kart. S prvimi visokimi izplačili je postopoma gradil zaupanje pri vlagateljih in pridobival vedno nove.

Kako na široko je posloval Bernie Madoff, kaže podatek, da je bilo v njegovi shemi udeleženih 37 tisoč vlagateljev iz 136 držav. Med njegovimi strankami je bilo najprej nekaj njegovih sorodnikov in prijateljev ter članov različnih klubov, v katerih so se zbirali poslovneži, potem pa še veliko bogatašev, znanih osebnosti iz športa, zabavne in filmske industrije (režiser Steven Spielberg in igralec Kevin Bacon na primer), ki so nemalokrat služili tudi kot argument o zanesljivosti vlaganja. A za večino se denarni vložki niso dobro končali. Nekateri so ostali brez denarja, nekateri tudi brez strehe nad glavo, vsaj dva vlagatelja sta zaradi izgub storila samomor, eden je doživel srčni napad, ko je odkril, da mu Madoff ne bo izplačal obljubljenega.

Skrhali so se odnosi med družinskimi člani in sorodniki, saj je shema delovala tako, da so prvotni vlagatelji, potem ko so na začetku dobivali izplačila, za vlaganje pridobili druge člane družine, sorodnike in prijatelje. Ti po izgubi seveda niso imeli razumevanja za tiste, ki so jih o investiciji prepričali.

"Vse je ena velika laž"

Madoffov imperij je dve krizi sicer preživel, prvo leta 1998 in drugo leta 2001, po 11. septembru. A ko je leta 2008 nastopila splošna svetovna gospodarska kriza, se je začel sesuvati tudi Madoffov poslovni model. Vlagatelji so zahtevali obljubljena izplačila, a denarja za vse ni bilo dovolj. Obupani Madoff je sinovoma priznal, na čem temelji njegovo poslovno carstvo, da je vse skupaj pravzaprav milni mehurček, ki se je dokončno razblinil. "Vse je ena velika laž," je rekel sinovoma, očeta sta zato prijavila oblastem. Bernarda Lawrencea Madoffa so aretirali naslednji dan, 11. decembra 2008, in začela se je obširna preiskava. Ta je že na začetku pokazala nekaj zelo zanimivih podrobnosti. Namreč, da so ameriške pristojne službe za nadzor finančnega in borznega poslovanja opravljale več revizij Madoffovega poslovanja, a nikoli nič odkrile, pregled poslovanja v povezavi z banko JP Morgan pa je pokazal, da banka oblastem ni prijavila sumljivih transakcij v povezavi z Madoffovim poslovanjem. Kasneje, po končani preiskavi, je JP Morgan zaradi tega plačala dve milijardi dolarjev kazni.

Potem ko je bil Bernie Madoff leta 2009 obsojen na 150 let zapora, je bil leto dni kasneje na deset let zapora obsojen njegov brat Peter. Očitali so mu prikrivanje početja njegovega brata, saj je kot zaposleni v njegovi borzni hiši moral vedeti, kaj se je dogajalo. Peter Madoff je zveznim oblastem predal večino svojega premoženja, da bi se lahko upniki vsaj delno poplačali. Delno poplačilo upnikov so zagotovili tudi s prodajo zaseženega premoženja Bernieja Madoffa. Po obsodbi bratov Madoff je bilo na zaporne kazni obtoženih še pet sodelavcev Madoffove družbe - Daniel Bonventre, Annette Bongiorno, Joan Crupi, Jerome O'Hara in George Perez, večinoma zaradi prikrivanja.

Na sodišču so se znašli tudi nekateri znani finančniki in borzne hiše z Wall Streeta, med njimi na primer J. Ezra Merkin in Fairfield Greenwich Group. Oškodovanci so jim očitali, da so njihov denar oziroma vrednostne papirje posredovali v Madoffovo shemo, ne da bi se prepričali o varnosti tovrstnih naložb oziroma da gre za goljufijo in prevaro. Podobno so opeharjeni vlagatelji očitali tudi nekaterim švicarskim zasebnim bankam, mednarodnim bankam in finančnim ustanovam, ki bi s podrobnejšim pregledom Madoffovega poslovanja morale ugotoviti, da gre v bistvu za prevarantske posle.