Pred časom izpeljana javna ponudba oziroma prodaje Porschejevih delnic (IPO) in posledično nova kapitalizacijska razvrstitev avtomobilskih hiš na evropskem borznem parketu je izrisala novo podobo stanja. Ta je precej drugačna, kot je bila še nedavno, hkrati pa ponuja zanimivo in po svoje tudi šokantno primerjavo z nekaterimi drugimi imeni avtomobilske industrije, ki ne domujejo na evropskih tleh.
Javna ponudba (prodaja) delnic ni prav pogost finančni instrument. Ko se je začelo govoriti o tem, da bo nemški Volkswagen (VW), ki ima v svojem naročju Porsche, šel v javno ponudbo delnic, je bilo vprašanje logično - zakaj? Tovarna iz Zuffenhausna zadnjih deset let ne pozna ne produkcijskega ne prodajnega in posledično tudi ne finančnega minusa. Lani je tovarna, ki je že zdavnaj prerasla okvir nekakšne športne manufakture, presegla produkcijo 300 tisoč vozil. Zakaj gre torej tovarna oziroma njen lastnik v javno ponudbo delnic, ki je lahko tudi tvegana, če se med investitorji znajde neugodno oziroma "neprimerno" ime? In še - ali je lastnik, torej VW, v katerem pa je pomemben lastnik tudi Porsche, izbral pravi trenutek za IPO? Zdaj, ko je vse mimo, je odgovor na dlani - končalo se je dobro, pravzaprav zelo dobro.
Porsche po novem kotira na frankfurtski borzi, s tem pa je njegova delnica podvržena nihanjem - enkrat dol in seveda tudi gor. To je tudi osnova za določitev kapitalizacijske (tržne) vrednosti tovarne ali tistega, čemur rečemo - koliko je vredna. Po zadnji vrednosti delnice je Porsche vreden okoli 80 milijard evrov. To je nekaj ali precej več kot tedaj, ko se je VW odločal za IPO. Posel se je dobro posrečil, kajti koncern VW je po sedanji oceni s tem zaslužil več kot devet milijard evrov. In ta denar bosta potrebovala oba, torej VW in Porsche.
Med pomembnimi investitorji je bila tudi Bank of America (11 milijonov prednostnih delnic, vendar brez glasovalnih pravic), različni skladi, seveda med njimi ni bilo skladov rizičnega kapitala (hedge founds). Delnice, skupaj jih je bilo na voljo 911 milijonov (kar je seveda zelo indikativna številka), so bile razdeljene na prednostne in navadne. Kupec slednjih je bila tudi slovita družina Porsche-Piëch, tista, ki v senci vedri in tudi oblači tako nad Porschejem kot tudi koncernom VW. Z nakupom dodatnega svežnja delnic je omenjena družina še utrdila svoj položaj, čeprav je že dolgo znano, da si posamezni "udi" močno nasprotujejo, vendar ne javno ali pa vsaj zelo diskretno. Kaj še je prinesla borzna kotacija Porscheja?
Ni še pozabljena borzna evforija, ki je točno pred letom pripomogla k temu, da se je ameriška Tesla s kapitalizacijsko vrednostjo čez magičnih 1000 milijard dolarjev uvrstila med pet najvrednejših podjetij na Wall Streetu. Kasneje je njena vrednost nekoliko padla, a je še vedno blizu nepredstavljive številke. Če Teslo, ki je lani naredila nekaj več kot 500 tisoč avtomobilov, letos pa naj bi jih celo milijon, postavimo ob bok Porscheju, je to kapitalizacijsko razmerje med velikanom in malčkom. V tem pogledu se zdi nekako tako, kot da gre za narobe svet: kapitalizacijska vrednost VW je slabih 78 milijard evrov, pa čeprav je ta koncern lani izdelal okoli 8,3 milijona vozil. Tudi največja Toyota (lani okoli 9,7 milijona vozil) naj bi bila vredna okoli 120 milijard evrov, medtem ko vsa druga konkurenca daleč zadaj. In če se komu porodi vprašanje, zakaj je tako, ima ameriški Wall Street takojšen odgovor - Tesla prodaja prihodnost, drugi preteklost.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
