Avtomobilska znamka Lancia je nastala v bogati italijanski družini, ki je imela žilico za podjetništvo že desetletja, preden se je družinsko ime pojavilo tudi v avtomobilizmu. Giuseppe Lancia, rojen leta 1860 v Cuneu v Piemntu, je bil italijanski poslovnež, ki je že pri šestnajstih letih začel prve posle s hrano. Nekaj let pozneje je vzpostavil vezi z Južno Ameriko in v Argentini postavil na noge prehrambeno industrijo. Njegove ideje in inovacije so prinesle podjetju velik uspeh, bilo pa je tudi eno prvih podjetij, ki se je v Argentini ukvarjalo s tem biznisom. Ko je obogatel, se je vrnil v Italijo, kjer se je leta 1875 poročil z Marianno Orazzi, leto pozneje pa se jima je rodil sin Giovanni, tri leta zatem hčerka Margherita (ki je umrla stara pet let) in 1881. še drugi sin Vincenzo Lancia ter tri leta kasneje druga hčerka Anna Maria. Družina je živela v razkošni vili blizu Torina.
V naši zgodbi je pomemben prav mlajši sin Vincenzo, ki se je rodil 24. avgusta 1981. Oče Giuseppe je želel, da bi postal odvetnik, a fant ni imel pretiranega zanimanja za humanistiko, pač pa so ga navduševali znanost, tehnika in predvsem avtomobili. Prve avtomobile je videl v Torinu in Milanu in eden od njegovih prijateljev, Carlo Bishareti di Ruffia, je imel Benzov, s katerim je mladi Lancia naredil ogromno kilometrov. Ko je 1899. nastal Fiat, je imel Vincenzo kot testni voznik in dirkač kar pomembno vlogo. Nekaj let je delal za Fiat, potem pa je skupaj s prijateljem in drugim Fiatovim dirkačem, Claudom Fogolinom, 27. novembra 1906 ustanovil svoje podjetje Lancia & C Fabbrica Automobili. Prvi model s podpisom Lancia je bil Tipo 51 (tudi 12 HP in pozneje Alfa), ki je nastajal v letih 1907 in 1908. Bil je preprost avtomobilček s štirivaljnikom z 21 kW (28 KM). Značilno za avtomobile Lancia je bilo, vsaj v zgodnji dobi, poimenovanje modelov s črkami grške abecede. Drugi model, narejen leta 1909, je bil Lancia Beta. Že leta 1910 je Lancia svoje avtomobile v kitu izvažala v ZDA, kjer so jih sestavljali pri SGV in jih prodajali pod svojim imenom. Leta 1915 so pri Lancii izdelali tudi prvi tovornjak z imenom Jota. Vincenzo se je leta 1922 poročil s svojo tajnico Adele Miglietti in imel z njo tri otroke, Giannija, Eleonoro in Mario. Vincenzo Lancia je umrl 15. februarja 1937 zaradi srčnega napada.
Njegova žena in sin Gianni, star komaj 14 let, sta prevzela vodenje tovarne in uspela prepričati slovitega italijanskega inženirja Vittoria Jana, da se je pridružil Lancii. Jano je imel že zelo slavno ime, saj se je podpisal pod številne modele Alfa Romeo, med drugim pod ene najbolj uspešnih dirkalnikov vseh časov, kot so 6C, P2 in P3.
Sin Gianni Lancia se je rodil 24. novembra 1924 v Torinu in končal izobraževanje na Tehnični univerzi v Pisi. Že od malega je oboževal šport, še bolj pa dirkanje. Tako je tudi nastopal za svojo ekipo in 1950. prevzel vodenje družinskega podjetja. Na žalost je bil finančno lahkomiseln in je precej denarja zmetal v drage prototipe in druge nepotrebne projekte, zaradi česar je 1957. moral prodati večinski delež Lancie Carlu Pesentiju. Po slovesu s čela očetove firme se je posvetil dedkovemu poslu v prehranski industriji. Nekaj let je živel v Braziliji, v dveh zakonih so se mu rodili trije sinovi. Gianni Lancia je umrl junija 2014.
Lancia je bila znana po številnih izumih. Tako je bil model Theta prvi evropski serijski avto z električno napeljavo v serijski opremi. Lambda (1922–1931) je bil prvi avto z monokok šasijo in drsečim stebrom, kar je danes znano kot kombinacija hidravličnega blažilnika in vzmeti. Po vojni, leta 1948, je bil model 3 Ardea prvi avto s petstopenjskim menjalnikom, prvi so naredili serijski V6-motor in ga leta 1950 vgradili v model Aurelia, leta pred tem pa so eksperimentirali z V8- in V12-motorji. Lancia je bil tudi prvi proizvajalec, ki je uporabil V4-motor. Kot rečeno, so pri Lancii vpeljali tudi neodvisno vzmetenje v serijskih avtomobilih, ko so ostali proizvajalci še vlekli klasične toge osi. A inovacije, odličnost, kompleksni proizvodni procesi in zastareli stroji so pomenili, da je bila večina avtomobilov praktično narejena na roke. Ker so modeli imeli le malo skupnega, so stroški izdelave rasli v nebo in z njimi tudi cena - in ko je zaradi tega padlo povpraševanje, je bilo družinske avtomobilske pravljice konec.
Ko je Pesenti prevzel tovarno, je bil na njenem čelu vse do leta 1984, čeprav je že pred tem dobila nove lastnike. Prvih nekaj let je novi lastnik uspel konsolidirati proizvodnjo in znižati stroške, vendar še vedno niso prilezli iz rdečih številk. Oktobra 1969 je na vrata pisarne v Torinu potrkal sosed Fiat in predlagal prevzem. Ker je tovarna krvavela iz vseh por in dihala na škrge, o odgovoru ni bilo nobenega dvoma. Velikan Fiat je v samo nekaj letih moderniziral proizvodnjo in spravil stroške v red. V sedemdesetih je potem nastalo nekaj čudovitih modelov - stratos, ki je bil prvi avto, namensko narejen za rally, pa gamma in beta. Vsi ti so bili lep dokaz, da je Fiat znal ohraniti renome znamke, ki jo je prevzel. Fiat je leta 1968 kupil tudi Autobianchi, ki ga je potem pripojil k Lancii.
Lancia je blestela v rallyjih tudi v osemdesetih letih, sploh s štirikolesno gnano delto - in ima še vedno največ konstruktorskih naslovov svetovnega prvaka. Na področju civilnih avtomobilov so Italijani sodelovali s švedskim Saabom (delta se je tam zgoraj prodajala kot saab 600, 1985. pa je Lancia Thema postala skupni projekt še za modele Saab 900, Fiat Croma in Alfa Romeo 164. V devetdesetih so bili modeli tehnično precej pokriti skozi različne znamke in v tesnem sorodu s Fiati. Vseeno pa je Fiatu ob prehodu v novo tisočletje začela pešati sapa in številne reorganizacije, državna pomoč in še bi se kaj našlo, so pripeljali do povezovanja s Chryslerjem z one strani Atlantika. Leta 2007 je tako Lancia na osnovi starega podjetja postala znamka pod kontrolo FCA (Fiat Chrysler Auto). A to so bila leta, ko se je Lancia s svojo modelsko podobo začela izgubljati. Italijani so med drugim Lancijino značko nataknili kar na ameriške modele Chrysler 300 (Thema) in 200 (Flavia) in Voyager. Zadnja nova Lancia je bila delta, potem pa, ko so 2015. nehali izdelovati Chryslerjeve Lancie, je na trgu ostal le še mali ypsillon, pa še ta ekskluzivno le za italijanski trg. Znamka, stara 110 let, je praktično nehala obstajati.
Moralo je miniti še nekaj let, da se je FCA predlani združil s francoskim PSA-jem v mega koncern Stellantis. Lancio so postavili v isto divizijo kot znamki Alfa Romeo in DS. Če so ob združitvi velikanov sprva ugibali, katere znamke bodo poslali na smetišče avtomobilske zgodovine, pa je Stellantis kmalu po nastanku objavil, da ima z Lancio še smele načrte. Tako so napovedali novega križanca, malčka, naslednika ypsilona, ki bo nosil ime Gamma, in kompaktno novo delto, oba z električnim pogonom.
Novi šef Luca Napolitano je lani novembra razkril renesanso Lancie z novim logotipom in novim oblikovnim jezikom Pu+Ra (Pure, čisto, in Radical, radikalno). Koncept je bil premierno prikazan letos aprila in združuje vse, kar ime Lancia pomeni – tehnično inovacijo, eleganco in tradicijo.
Dirkaški šport je bil od začetka vsajen v genetiko znamke Lancia. Ko je Lancio prevzel Gianni, je bil eden od omenjenih razsipnih projektov tudi ideja, da se pridružijo Formuli 1. Leta 1954 je na VN Španije Alberto Ascari nastopil z Lancio D50 in osvojil najboljši štartni položaj in odpeljal najhitrejši krog na dirki. Leto pozneje je na VN Monaka preletel ograjo in spektakularno treščil v morje. Samo teden dni pozneje se je Ascari ubil na testiranjih Ferrarijevega športnega avtomobila v Monzi. Ob njegovi smrti in finančnih težavah Lancie se je znamka umaknila iz najvišjega nivoja dirkanja. V Formuli 1 so osvojili dve zmagi in deset stopničk. Ostanki Lancijine ekipe so šli v roke Ferrarija in leta 1956 je naslov prvaka s Ferrari-Lancio osvojil Juan Manuel Fangio.
Dosežki v F1 pa se ne morejo primerjati z uspehi v rallyju. Še pred začetkom uradnega svetovnega prvenstva (WRC) je Lancia sodelovala že leta 1972 s Fulvio. V WRC, kljub temu, da so se poslovili 1993., ostajajo najbolj uspešen proizvajalec. Naslove so osvojili s Stratosom (1974-1976), z 037 (1983) in delto (šest zaporednih od 1987 do 1992). Prav delta je tudi najbolj uspešen rally avto vseh časov, Lancia pa je med letoma 1969 in 1992 osvojila tudi 15 evropskih naslovov. Juha Kankkunen in Miki Biasion sta osvojila vsak po dva naslova z delto, tu pa so še Markku Alen, Didier Auriol, Sandro Munari, Walter Rohrl, Henri Toivonen in številni drugi. Zgodovina Lancie v rallyju ima tudi temno plat – leta 1985 se je z 037 na Korziki ubil Attilio Bettega, leto pozneje pa v delti S4 Henri Toivonen. Njuni smrti sta pripeljali do prepovedi skupine B, najbolj nevarnega dirkaškega razreda vseh časov. Lancia je bila uspešna tudi na vztrajnostnih dirkah. Umberto Maglioli je 1953. dobil Targa Florio z Lancio D20, zmagali so tudi na dirki Carrera Panamericana in Mille Miglia leta 1954. Leta 1980 je Lancia zmagala tudi v nemškem dirkaškem prvenstvu DRM, predhodniku današnjega DTM.
Torinska znamka pa ni vezana le na avtomobile, ustvarili so celo serijo uspešnih kombijev, tovornjakov, avtobusov in celo vojaških vozil. Začetki segajo v leto 1912 in tovarno Lancia Veicoli Industriali. V šestdesetih po finančnih težavah so se počasi umaknili iz komercialnega sektorja in dokončno zaključili po prevzemu Fiata, ki je nekaj modelov prenesel na Iveco.
Zelo stilističen in dodelan je tudi logotip podjetja. Med letoma 1907 in 1910 so avtomobili sicer nosili le tablico z napisom Lancia & C. in serijsko številko, čeprav so nekateri imeli tudi napis Lancia s pisanimi črkami. Potem pa je leta 1911 grof Carlo Biscaretti di Ruffia narisal Lancijin logotip. Med šestimi predlogi je Vincenzo Lancia izbral tistega z modrim kopjem in zastavo z napisom Lancia v zlatu. Lancia po italijansko pomeni prav kopje. Prvi avto z logotipom je bil leta 1911 gamma 20 HP. Leta 1929 je nastala dokončna oblika, kopje in napis sta postala bela na modrem stiliziranem trikotniku. Najnovejša različica je nastala lani v sklopu novega oblikovalskega jezika Pu+Ra.
