Zlato pod pritiskom: Je padec cene le predah po rekordni rasti ali začetek novega trenda?

Cena zlata je po večmesečnem obdobju močne rasti in zgodovinsko visokih vrednosti doživela opazno korekcijo. V samo enem tednu je vrednost te plemenite kovine padla s 4445 dolarjev na 4182 dolarjev za unčo. Padec predstavlja skoraj šestodstotno znižanje, kar je presenetilo marsikaterega vlagatelja na finančnih trgih.

Ključni razlog za ta obrat predstavljajo močnejši podatki z ameriškega trga dela od prvotnih pričakovanj. Ti podatki so hitro spremenili ocene vlagateljev glede prihodnjih potez ameriške centralne banke. Številni sedaj verjamejo, da centralna banka ne bo hitela z nižanjem obrestnih mer, nekateri pa celo napovedujejo njihovo ponovno zvišanje do konca leta.

Kaj poganja trenutni padec cen?

Ker zlato ne prinaša obresti ali donosov, višje obrestne mere neposredno zmanjšujejo njegovo privlačnost v primerjavi z obveznicami in drugimi finančnimi instrumenti. Posledično so zrasli donosi na ameriške državne obveznice. Donos na referenčno desetletno obveznico je narasel s 4,45 odstotka na več kot 4,52 odstotka. Hkrati je ameriški dolar pridobil vrednost, kar dodatno obremenjuje trg zlata. Močnejši dolar namreč tradicionalno zmanjšuje povpraševanje po zlatu med vlagatelji zunaj Združenih držav Amerike.

Makroekonomski kazalniki so tokrat popolnoma zasenčili geopolitične napetosti. Čeprav konflikti na Bližnjem vzhodu običajno spodbujajo rast cen zlata, saj to velja za varno zatočišče, so vlagatelji tokrat svojo pozornost usmerili drugam. Močan dolar in višji donosi obveznic so preglasili strahove pred globalnimi tveganji. Trgi sedaj nestrpno čakajo na nove ameriške podatke o inflaciji, ki bodo določili kratkoročno smer gibanja cen.

Dolgoročne napovedi ostajajo optimistične

Kljub trenutnemu padcu zlato ohranja izjemno visoke ravni. Analitiki poudarjajo, da trenutna korekcija predstavlja predvsem prilagoditev tržnih pričakovanj in ne spreminja dolgoročnih temeljev. V zadnjih petih letih je zlato zabeležilo skoraj 130-odstotno rast. Večina velikih investicijskih hiš pričakuje, da bodo vlagatelji v drugi polovici leta ponovno usmerili fokus na monetarno politiko ameriške centralne banke. Če bo inflacija pokazala znake ohlajanja, strokovnjaki pričakujejo postopno rahljanje monetarne politike, kar bo ponovno povečalo privlačnost zlata.

Dolgoročne napovedi tako ostajajo izrazito pozitivne. Goldman Sachs napoveduje, da bo cena zlata dosegla 5400 dolarjev za unčo, Citi ocenjuje raven okoli 5000 dolarjev, nekatere druge investicijske banke pa ciljajo celo na razpon med 6000 in 6300 dolarji v prihodnjih osemnajstih mesecih. Izkušeni vlagatelji zato to ohlajanje trga pogosto izkoristijo za postopno kupovanje po nižjih cenah. S strategijo rednih nakupov namreč znižujejo povprečno nabavno ceno in zmanjšujejo tveganje, ki ga prinašajo kratkoročna nihanja na trgu.