
Na Madžarskem smo obiskali prvi 5G železniški tovorni terminal v Evropi East-West Gate (EWG), ki so ga v kraju Fényeslitke, le kakšnih deset kilometrov od meje z Ukrajino, zgradili v zgolj štirinajstih mesecih. Na hiter začetek obratovanja je še posebej ponosen János Tálosi, izvršni direktor podjetja East-West Intermodal Logistics. Pojasnil je, da je povprečna starost zaposlenih 26 let, vključno z njim, ki jih ima krepko preko šestdeset. Je pa izpostavil, da je ustrezno delovno silo na trgu težko najti, sploh na tem mestu, ki velja za eno najmanj razvitih pokrajin. Zato vidi terminal tudi v vlogi spodbujanja razvoja regije.

Skoraj polovica zaposlenih je ženskega spola, kar za to branžo ni običajno in brez digitalizacije ne bi bilo mogoče, uporaba najsodobnejše tehnologije pa jim omogoča, da intermodalni terminal obratuje s samo sto zaposlenimi, namesto dvesto ljudi, kolikor bi jih potrebovali pri klasičnem obratovanju. Na terminalu lahko letno natovorijo in raztovorijo milijon standardnih kontejnerjev med železnicami z različno širino tračnic, čeprav zaradi vojne v Ukrajini te številke letos ne bodo dosegli.
Vidi, kar vidijo kamere
Kitajski ponudnik informacijske in komunikacijske tehnološke infrastrukture ter pametnih naprav Huawei se je projektu priključil z rešitvijo, ki preko omrežja 5G omogoča upravljanje žerjavov za natovarjanje in raztovarjanje na daljavo, kar prinaša veliko prednosti, predvsem višjo učinkovitost in varnost. Operaterju namreč ni treba več plezati v kabino na vrhu žerjava, ampak njegovo gibanje nadzira iz klimatizirane kontrolne sobe. Odhod na stranišče ne pomeni več polurnega izpada dela, ampak je to stvar minut, lahko pa sosednji operater tudi v trenutku prevzame njegovo delo - zgolj s klikom na gumb.

V kontrolni sobi so štiri delovne postaje, na vsaki sedi ustrezno usposobljen delavec, ki s pomočjo dveh nadzornih palic upravlja s svojim žerjavom. Trije so nameščeni na tračnicah, eden je na kolesih in je namenjen skladiščenju kontejnerjev na predvideni površini. Vsak operater ima pred seboj šest monitorjev, na katerih si lahko prikliče sliko 24 kamer, kolikor jih je nameščenih na vsakem žerjavu. Na enem monitorju ima tudi prikaz vseh pomembnih informacij, ki jih potrebuje za varno in učinkovito delo. Pod žerjavi je pet širokotirnih in pet tirov standardne širine.
Različna širina tirov
Razdalja med tirnicama v večini Evrope je 1435 milimetrov. To velja za standardno širino, ki so jo določili v Angliji, ko se je gradila prva linijska železnica med Liverpoolom in Manchestrom. Vlaki, ki prihajajo na terminal East-West Gate (EWG) na severovzhodu Madžarske iz Ukrajine, Rusije, Belorusije, baltskih držav in Zakavkazja, pa vozijo po železniških progah s tirno širino 1520 milimetrov. Zato morajo tukaj s pomočjo žerjavov tovor pretovoriti z ene vlakovne kompozicije na drugo.
Na srečanju v Fényeslitkeju so govorili tudi o nastajanju nove svilene poti, ki bi povezovala Kitajsko z Evropo. Pri tem je treba omeniti, da na Kitajskem uporabljajo standardni profil, torej 1435 milimetrov široko razdaljo med tiroma. Danes tako imenovani "ruski tiri" obsegajo približno 225 tisoč kilometrov dolžine in so druga najpogostejša širina tirov na svetu.
Tudi nadzor terminala poteka s pomočjo sodobne tehnologije. Varnostna služba ima na razpolago 260 kamer, 200 jih je zunaj, ostale v notranjosti objektov. Kamere omogočajo celovit pregled nad vsakim kotičkom območja, kamere pa nadzornike samodejno obvestijo, če zaznajo gibanje. Vsak vlak, ki pripelje v terminal, gre skozi poseben skener, ki prebere oznake na kontejnerjih in ustvari njegovo digitalno podobo.

Tudi manj delovnih poškodb
Takšna digitalizacija železniškega tovornega prometa prinaša veliko prednosti, je povedal Tomas Body, pri družbi Huawei zadolžen za integrirane rešitve. "Pri digitalizaciji ni bojazni, da bi bila škodljiva za zaposlene. Na tem primeru vidimo, da pomeni ravno nasprotno. Upravljavci žerjavov so bolje povezani, delajo v klimatiziranem okolju, ne bodo šli v pokoj s petdesetimi leti zaradi kakšne delovne poškodbe." Avtomatizacija je pomembna tudi zaradi morebitnih nevarnih snovi, ki bi lahko bile v kontejnerjih. Zaposleni, s katerimi smo govorili, so z delovanjem tehnologije povsem zadovoljni, pošalili so se tudi, da pravzaprav nadzirajo najdražje radijsko vodene avtomobilčke.
Veliki žerjav in njegov operater sta več kilometrov narazen.
Body je pojasnil, da je pri upravljanju žerjavov za razliko od zasebnih uporabnikov omrežja 5G, ki si želijo hitrega nalaganja podatkov na njihovo mobilno napravo, pomembna hitrost prenosa podatkov v nasprotni smeri. Prav tako ne sme priti do izgube podatkovnih paketov. S štirimi 5G baznimi postajami pokrivajo 85 hektarjev površine in tako zagotavljajo pogoje za učinkovito delo. Četudi je proizvajalec žerjavov, avstrijsko podjetje Künz, priporočalo, da na žerjave namestijo kabino za operaterja, saj bi morala biti latenca nižja od 30 milisekund, da bi lahko zagotovili zanesljivo delovanje. Oddaljeni nadzor pač zahteva izjemno kratke odzivne čase, ob tem mora biti zagotovljen prenos brez motenj, da je lahko nadzor učinkovit. Huawei je po seriji optimizacij in analizi dnevnikov delovanja zagotovil, da lahko delo poteka iz klimatizirane kontrolne sobe.

Servisiranje na daljavo
"Bili smo zelo previdni. Osnovno vprašanje je bilo, ali je kaj takšnega sploh mogoče narediti. Številni so mi rekli, da brez kablov ne bo šlo," je priznal izvršni direktor EGW Talosi, ki entuziastično zre v prihodnost in prizna, da je razvoj terminala zgodba o učenju. Pri East-West Intermodal Logistics nameravajo terminal še naprej posodabljati. Med drugim razmišljajo o uporabi očal za obogateno resničnost (AR), ki bi jim olajšala vzdrževanje in servisiranje žerjavov. Tudi pri tem bi uporabili prenos podatkov prek mobilnega omrežja 5G. Proizvajalec žerjavov je namreč precej oddaljen in uporaba AR-očal bi precej olajšala in pohitrila posege, serviserjem pa ne bi bilo treba potovati na Madžarsko, ampak bi lokalni tehniki ob pomoči na daljavo lahko, tako upajo odgovorni pri EWG, sami odpravili težavo.

Njihova vizija je imeti najbolj učinkovit terminal, digitalizacijo že zdaj najdemo na vseh področjih dela, v prihodnosti pa načrtujejo postavitev sončne elektrarne za zagotovitev delovanja tudi v primeru izpada električne energije. Računajo še na pomoč umetne inteligence, čeprav ta v prvi vrsti upravljavcev žerjavov ne bo nadomestila.