"Odrejam, da se začne izvajati odločitev ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo z dne 29. junija 2025 o izstopu Ukrajine iz te pomembne konvencije," je sporočil Volodimir Zelenski.
Spričo ruske invazije je "Ukrajina prisiljena dati brezpogojno prednost varnosti svojih državljanov in obrambi države", je v izjavi zapisalo ukrajinsko zunanje ministrstvo. Dodali so, da gre za težko, vendar nujno odločitev, da bi "zaščitili deželo pred okupacijo in ljudi pred grozljivimi ruskimi grozodejstvi".
Ukrajina ni prva
Ukrajina s tem sledi trem baltskim državam - Estoniji, Latviji in Litvi, ki so Združene narode v soboto obvestile o odstopu od ottawske pogodbe o prepovedi protipehotnih min. Trojica držav, ki mejijo na Rusijo in so članice zveze Nato, je na sedežu organizacije vložila ustrezne uradne izjave, odstop bo začel veljati čez šest mesecev. Za enak korak sta se že prej odločili Poljska in Finska.
Korak predstavlja odziv na zaznavanje vse večje ruske grožnje in zaskrbljenost spričo vojne, ki jo Rusija vodi proti Ukrajini. To zlasti v baltskih državah vidijo kot neposredno grožnjo za nacionalno varnost.
Pogodba o prepovedi min iz leta 1997 prepoveduje uporabo, kopičenje zalog, proizvodnjo in prenos protipehotnih min. Zahteva tudi zagotavljanje pomoči žrtvam ter odstranjevanje in uničevanje zalog. Doslej se ji je pridružilo več kot 160 držav, med katerimi pa ni ZDA, Rusije in Kitajske.
