
Demokrati, ki imajo večino v spodnjem, predstavniškem domu ameriškega kongresa, bodo danes zelo verjetno kljub nasprotovanju republikancev potrdili vložitev druge ustavne obtožbe zoper predsednika ZDA Donalda Trumpa. Impičment, kot to imenujejo v Združenih državah Amerike, bo imel samo eno točko: vzpodbujanje k vstaji proti ameriški vladi. Nanaša se predvsem na Trumpov govor 6. januarja, po katerem so stotine njegovih privržencev jurišale v stavbo kongresa, pri čemer je umrlo pet ljudi. S Trumpovo vlogo pri tem nasilju, ki so ga nekateri celo označili kot poskus državnega udara, se ukvarjajo tudi tožilci.
Vsi dosedanji impičmenti
Andrew Johnson (1868) zaradi kršitve zakona o mandatu urada. Oproščen.
Richard Nixon (1974) zaradi oviranja pravosodja, zlorabe pooblastil in zaničevanja kongresa. Odstopil kot predsednik.
Bill Clinton (1998) zaradi laganja pod prisego pred veliko zvezno poroto in oviranja pravosodja. Oproščen.
Donald Trump (2019) zaradi zlorabe položaja in oviranja dela kongresa. Oproščen.
Jasno je seveda, da demokrati Trumpa v nobenem primeru ne morejo vreči s položaja, saj bo čez natanko teden dni prisegel novi ameriški predsednik Joe Biden. Stočlanski gornji parlamentarni dom, senat, ki je pristojen za "sojenje" v primeru impičmenta, se tako ali tako ne bo sestal pred prihodnjim torkom. Gre za nekaj povsem drugega: demokrati bi v primeru uspeha, za kar pa bi moralo v senatu za potrebno dvotretjinsko večino glasovati še 17 republikancev, lahko dosegli, da se Trumpu dosmrtno prepove kandidiranje za katerokoli zvezno funkcijo, torej tudi na predsedniških volitvah leta 2024. Če bi z impičmentom zasejali razkol med republikanci, ki se že tako delijo na Trumpove lojaliste in nasprotnike, pa bi bili še posebno srečni.
Demokrati v predstavniškem domu so tudi izglasovali resolucijo s pozivom podpredsedniku Miku Penceu in vladnemu kabinetu, naj sprožijo 25. amandma ustave, ki govori o predčasni odstavitvi predsednika. Toda mirni Pence, ki je v primerjavi s številnimi ministri in drugimi najtesnejšimi sodelavci predsedniku zvesto stal ob strani vsa štiri leta, je že prej napovedal, da tega ne bo storil.
Trump je sicer včeraj pred obiskom Teksasa, kamor je šel pogledat "svoj" zid na meji z Mehiko, še naprej vztrajal, da je bil njegov govor pred nasilnim vdorom v poslopje kongresa "povsem primeren". Spet je dejal, da gre pri vsem skupaj za lov na čarovnice. "Če preberete moj govor, je bilo vse povedano povsem primerno. In mnogi, ki so ga prebrali in analizirali, pravijo, da je bil povsem primeren," je odgovoril Trump novinarjem, zbranim v vojaškem oporišču Andrews v Marylandu, na vprašanje o njegovi osebni odgovornosti za sredino nasilje v kongresu.
"Nasilju se je treba vedno ogniti. In imamo izjemno podporo. Imamo podporo, kakršne verjetno še nihče nikdar ni imel. Se pa je treba vedno ogniti nasilju," je nadaljeval. Ob tem je dejal, da so mnogi, vključno s politiki na najvišji ravni, dejali, da so bili protesti in izgredi, ki so potekali lani po smrti temnopoltega Georgea Floyda v policijskem pridržanju, bolj skrb zbujajoči od sredinih nemirov v Washingtonu. "Pravijo, da so bili tisti protesti pravi problem. Tako pravijo. A so tudi analizirali moj govor in moje besede in moj zadnji odstavek, moj zadnji stavek, in vsi do zadnjega menijo, da je bilo vse na mestu." Trump je prejšnji teden, dve uri prej, preden so njegovi podporniki začeli napadati policijo, zbrani množici dejal: "Borimo se do zadnjega. In če se ne boste, ne boste več imeli države." Po mnenju demokratov je to poziv k vstaji.