Okoli 9600 vojakov iz skupno 36 držav, ki sodelujejo v Natovi operaciji Odločna podpora, bodo iz države odšli do 11. septembra. Največja kontingenta sta ameriški z 2500 vojaki in nemški s 1100. V operaciji sodeluje tudi šest pripadnikov Slovenske vojske, ki delujejo na območju Herata.
Ameriški predstavniki na terenu pravijo, da se je umik že začel in da ga bodo danes samo nadaljevali, a Washington vztraja pri današnjem datumu za začetek umika, ker gre za rok, ki je bil lani s talibani dogovorjen za končanje umika, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa so že pred tedni začeli iz države umikati vojaško opremo. Več članic Nata pa je pripeljalo dodatne enote, ki bodo varovale umik.
Zaveznice bodo po 20 letih končale svojo navzočnost v Afganistanu
Nad afganistansko prestolnico Kabul in bližnjim največjim ameriškim vojaškim letalskim oporiščem v državi v Bagramu po navedbah AFP ob bližanju umika ameriških vojakov leti veliko več ameriških helikopterjev kot običajno, potem ko so zavezniške sile zveze Nato v četrtek začele umik.
Afganistanske varnostne sile so danes v stanju visoke pripravljenosti zaradi morebitnih napadov talibanov ob umiku ameriških vojakov. Povečali so število nadzornih točk v mestih, na vstopih v mesta pa izvajajo iskalne operacije. Zveza Nato je zagotovila, da bodo morebitni napadi naleteli na odločen odziv.
Zaveznice bodo po 20 letih končale svojo navzočnost v Afganistanu, čeprav se nasilje na podeželju nadaljuje, saj talibani z vlado v Kabulu še niso sklenili mirovnega dogovora. Na to je opozoril tudi petkov napad z avtomobilom bombo v kraju Pul-e-Alam južno od prestolnice, v katerem je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, ranjenih pa 110.
Med molitvami eksplodirala bomba na stropu mošeje
Danes pa dpa poroča o smrti dveh afganistanskih vojakov in 18 ranjenih v eksploziji v petek zvečer v afganistanskem vojaškem oporišču na letališču v Bagramu, kjer so nameščeni afganistanski vojaki, ki varujejo tamkajšnji zapor. Med molitvami je eksplodirala bomba na stropu mošeje. To oporišče je nekaj sto metrov daleč od mednarodnih sil v Bagramu, še poroča dpa, ki se sklicuje na lokalne vire.
Ameriški generali so zadnje tedne izrazili bojazen, da bi umik mednarodnih sil lahko vodil do padca afganistanske vlade in izbruha nove državljanske vojne.
Za umik sil iz Afganistana se je Nato odločil, potem ko je novi predsednik ZDA Joe Biden sredi aprila letos napovedal, da se bo 1. maja začel umik ameriških vojakov, zaključil pa do 11. septembra, na 20. obletnico terorističnih napadov v ZDA, ki so sprožili ameriško posredovanje v Afganistanu.
