Na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu, ki poteka drugi dan, so poslanci danes med drugim z glasovanjem podprli krepitev evropske obrambne industrije Evropske unije (EU) s skupnimi javnimi naročili. Podprli so uredbo, ki je bila z Evropskim svetom dogovorjena konec junija letos, evropska obrambna industrija pa bo okrepljena do konca leta 2025. Za je glasovalo 530 evroposlancev, 66 jih je bilo proti, 32 pa vzdžanih.
Kot so utemeljili predlagatelji uredbe, bo ta državam članicam EU pomagala izpolniti njihove najnujnejše in kritične obrambne potrebe, ki so se zaostrile z donacijami obrambnih proizvodov Ukrajini. Uredba bo financirana s 300 milijonov evrov vrednim proračunom. Skupne nabave bodo morale vključevati vsaj tri države članice, sodelovale bodo lahko tudi države članice Evropskega združenja za prosto trgovino.
Če bo produkt šel v Ukrajino ali v Moldavijo, bo vreden več
Kot piše v uredbi, morajo izvajalci, ki bodo angažirani prek javnih naročil, imeti sedež v EU ali pridruženi državi, ne smejo pa biti predmet nadzora tretje države. Stroški komponent ne smejo biti nižji od 65 odstotne ocenjene vrednosti končnega izdelka. Projekti, ki bodo z obrambnimi proizvodi podprli Ukrajino ali Moldavijo, bodo vredni več. Uredba potrebuje še odobritev sveta, da bi postala zakon.
Da izglasovanje predstavlja zgodovinski trenutek za obrambo EU, je dejal eden od poročevalcev iz odbora za zunanje zadeve, Nemec Michael Gahler (EPP). "Okrepljena obrambna industrija bo pomagala državam članicam napolniti zaloge, okrepila bo našo industrijo in prispevala k večji podpori Ukrajini," je dejal. Uredba je nastala zaradi potrebe po prilagoditvi evropske obrambne industrije spričo ruske agresije na Ukrajino s ciljem, da bi EU na področju obrambe postala pomemben globalni akter.
Za večjo uporabo obnovljivih virov energije
Evropski poslanci so danes v skladu z zelenim dogovorom podprli tudi načrte za povečanje uporabe energije iz obnovljivih virov. To pomeni, da bodo obnovljivi viri morali do leta 2030 predstavljati 42,5 odstotkov celotne porabe energije v EU s končnim ciljem priti do 45 odstotkov.
Hitrejši bo tudi postopek odobritve za uporabo obnovljivih virov, z novimi gorivi pa naj bi se emisije toplogrednih plinov v prometnem sektorju zmanjšale za 14,5 odstotkov. Z sprejetjem zakonodaje, ki jo prav tako mora uradno potrditi še svet, - za je glasovalo 470 poslancev, 120 proti in 40 je bilo vzdržanih - so poslanci državam članicam omogočili tudi, da same določijo okvirni cilj za inovativno tehnologijo, ki uporablja obnovljive vire energije, v višini vsaj 5 odstotkov novih nameščenih zmogljivosti. Cilj zakonodaje je tudi preprečiti, da bi EU subvencionirala netrajnostne prakse.
Za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida
Nemški poslanec Markus Pieper (EPP) je ob sprejetju zakonodaje dejal, da si s tem prizadevajo za večjo energetsko neodvisnost in zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida. "V ta namen smo povečali cilje glede obnovljivih virov energije. Direktiva dokazuje, da je Bruselj lahko nebirokratski in pragmatičen. Obnovljivi viri so v javnem interesu. Osredotočamo se na vetrno energijo, fotovoltaiko, vodno in geotermalno energijo in plinske tokove. Nujno potrebujemo še zasnovo trga električne energije v EU in takojšen prehod na vodik za okolju prijaznejši prehod," je še dejal. Poraja se vprašanje, ali bi lahko med zelene vire uvrstili tudi jedrsko energijo, saj bi to pomenilo, da bi države za gradnjo jedrskih reaktorjev pridobile evropska kohezijska sredstva.
