
Vzrok za padec je po oceni Aleksandra Novakova zavračanje nakupov ruskega plina s strani evropskih držav ter sabotaža na plinovodih Severni tok 1 in Severni tok 2.
Kot njegove besede za specializirano revijo Energy Policy povzema španska tiskovna agencija EFE, je Rusija izvoz plina v lanskem letu zmanjšala na 184,4 milijarde kubičnih metrov, hkrati pa je za 48 odstotkov oziroma "največ v zgodovini" povečala njegovo dobavo na Kitajsko, za katero je načrpala 15,4 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina.

Zaradi ruske agresije na Ukrajino je mednarodna skupnost proti Rusiji v zadnjem letu uvedla številne sankcije, med njihovimi posledicami je bilo tudi zmanjšanje izvoza ruskega plina v Evropo. Največja država na svetu je nato okrepila izvoz plina na Kitajsko.
Po Novakovih besedah se je v lanskem letu za 7,9 odstotka povečal izvoz utekočinjenega zemeljskega plina in skupno dosegel 45,7 milijarde kubičnih metrov.
Izvoz premoga se je zmanjšal za 7,5 odstotka, skupna proizvodnja pa se je na drugi strani povečala na 443,6 milijona ton.
Kot je še izpostavil Novak, je Rusija od tega 16,7 milijona ton premoga izvozila v Indijo, kar je bilo 2,5-krat več kot leto prej, na Kitajsko pa 59,6 milijona ton premoga oz. 11,2 odstotka več.
V azijsko-pacifiško regijo se bo država usmerjala tudi v prihodnje. V luči tega bodo za 180 milijonov ton na leto okrepili železniške zmogljivosti za prevoz premoga, je še napovedal podpredsednik ruske vlade.
Ob koncu lanskega leta je ruski predsednik Vladimir Putin na vzhodu Sibirije slovesno odprl tudi novo plinsko polje Kovikta, s pomočjo katerega želi država povečati izvoz plina na Kitajsko.