Zagotovo ste tudi vi pri prebiranju spletnih vsebin že naleteli na zanimivo zasnovane naslove, ki so vas nagovarjali h kliku, v kolikor bi želeli izvedeti kaj več o vsebini prispevka. Tako imenovani "click bait", vaba h kliku je kot kaže šel korak naprej. Beseda leta po izboru britanske založbe Oxford University Press je namreč postala "rage bait". Izraz označuje provokativne spletne vsebine, komentarje, zapise ali posnetke, s katerimi avtorji želijo namerno spodbuditi izbruhe jeze in besa pri ciljnem občinstvu, s tem pa povečati število klikov in ljudi, ki jih takšne objave dosežejo.
Rage bait je "spletna vsebina, ki je namerno zasnovana tako, da vzbuja jezo ali ogorčenje, ker je frustrirajoča, provokativna ali žaljiva, in se običajno objavi z namenom povečanja zanimanja za določeno spletno stran ali račun na družabnih omrežjih", je danes sporočila založba Oxford University Press (OUP). V objavi na svoji spletni strani so pojasnili, da gre za sestavljenko iz besed rage, ki označuje nasilen izbruh jeze, in bait, kar v slovenščini pomeni vabo. Obe sta v angleškem jeziku dobro znani in uveljavljeni, njun izvor pa sega še v čas srednjeveške angleščine.
Naraščajoča raba takšnih besed in besednih zvez razkriva, kako digitalne platforme spreminjajo naše mišljenje in vedenje.
To besedo oziroma besedno zvezo so izbrali, ker so leto 2025 zaznamovali družbeni nemiri, razprave o regulaciji spletnih vsebin in zaskrbljenost glede vedenja v digitalnem okolju, je povedal vodja oddelka za jezikovne raziskave Casper Grathwohl. Dodal je, da se je uporaba izraza rage bait v zadnjem letu od lani povečala za trikrat, kar kaže na določene premike pri tem, kako dojemamo vzbujanje in iskanje pozornosti, in pri vprašanjih etike v digitalnem spletnem okolju. "Naraščajoča raba takšnih besed in besednih zvez razkriva, kako digitalne platforme spreminjajo naše mišljenje in vedenje," je še dejal Grathwohl.
Založba Oxford University Press je besedo leta izbrala s kombinacijo strokovnih mnenj in javnega glasovanja, pri čemer je svoj glas oddalo nekaj več kot 30.000 ljudi. Strokovnjaki so svoj končni izbor podprli tudi z dokazi o dejanski rabi jezika, saj so s pomočjo 30-milijardnega korpusa globalnih jezikovnih podatkov skozi vse leto spremljali rabo besed, ki so se uvrstile v ožji izbor.
