Ministri za finance držav članic evroobmočja so sprejeli končno odločitev o novem vodstvu v Frankfurtu. Za novega podpredsednika Evropske centralne banke (ECB) so izbrali sedanjega guvernerja Hrvaške narodne banke, Borisa Vujčića. Gre za pomemben kadrovski premik v eni najvplivnejših finančnih institucij na svetu, saj bo Vujčić na tem položaju nasledil Španca Luisa de Guindosa, ki mu osemletni mandat poteče 31. maja.
Izbor hrvaškega kandidata ni bil samoumeven, saj je Vujčić v tekmi za prestižni položaj premagal močno konkurenco. V finalnem krogu glasovanja je zbral več glasov od finskega kolega in nekdanjega evropskega komisarja Ollija Rehna, ki je dolgo veljal za favorita. Če ne bo presenečenj v zadnjem trenutku, bodo voditelji Evropske unije Vujčića tudi formalno predlagali za naslednika de Guindosa.
Presenetljiv preobrat kljub nasprotovanju parlamenta
Imenovanje Vujčića je v bruseljskih krogih odjeknilo kot precejšnje presenečenje. Tuji mediji poudarjajo, da so ministri za finance s svojo odločitvijo kljubovali pričakovanjem in celo pozivom Evropskega parlamenta. Evropski poslanci so namreč za to pozicijo preferirali druga kandidata, in sicer Portugalca Mária Centena ter Latvijca Mārtiņsa Kazāksja. Kljub temu se je Vujčić prebil v tretji krog in na koncu premagal še najresnejšega tekmeca, Finca Rehna.
Analitiki ocenjujejo, da gre za veliko zmago hrvaške diplomacije in priznanje strokovnosti njihovega guvernerja, ki je bil izbran med prvotnimi šestimi kandidati.
Vrtoglavi zneski v Frankfurtu
Ob imenovanju novega podpredsednika pa se je pozornost javnosti usmerila tudi v finančne pogoje, ki čakajo vodilne v ECB. Podatki o plačah razkrivajo, da gre za ene najbolje plačanih funkcij v evropski administraciji. Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, je po dostopnih podatkih v preteklem letu prejela skupno 726.000 evrov. Ta znesek vključuje osnovno plačo in različne dodatke, kar pomeni, da je njen končni prejemek za približno 56 odstotkov višji od osnovne plače, navedene v letnem poročilu ECB, kjer je ta znašala 466.000 evrov.
Tudi položaj, ki ga bo zasedel Boris Vujčić, prinaša izjemno visoke številke. Odhajajoči podpredsednik Luis de Guindos je po podatkih za leto 2024 prejel 399.528 evrov, kar je povišanje v primerjavi z letom prej, ko je prejel nekaj več kot 381.000 evrov. To nakazuje finančni okvir, v katerega bo vstopil novi podpredsednik.
Sistem nagrajevanja v Evropski centralni banki je specifičen. Člani Izvršnega odbora in Nadzornega odbora prejemajo osnovno plačo ter dodatke za bivanje, medtem ko je predsedniku namesto dodatka za bivanje zagotovljena rezidenca. V skladu s pogoji dela osebja ECB lahko člani obeh odborov uveljavljajo tudi pravico do dodatkov za gospodinjstvo, otroških dodatkov, nadomestil za izobraževanje otrok in drugih ugodnosti, ki so odvisne od njihovih individualnih okoliščin.
Pomemben vidik teh prejemkov je tudi njihova davčna obravnava. Plače vodilnih v ECB so sicer obdavčene v korist Evropske unije, od njih pa se odvajajo tudi prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za dolgotrajno oskrbo in nezgode. Vendar pa poročila razkrivajo, da so različna nadomestila in dodatki neobdavčeni in se ne vštevajo v pokojninsko osnovo, kar še dodatno povečuje neto prejemke vodilnih kadrov v Frankfurtu.
