STA, A.L.
Na najvišjo kazen, 13 let zapora, je vrhovno sodišče zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev obsodilo nekdanjega podpredsednika katalonske vlade Oriola Junquerasa.
Tožilstvo ga je sicer obtožilo upora in zlorabe javnih sredstev ter zanj zahtevalo 25 let zapora. Državno odvetništvo, ki ga imenuje vlada, je namesto upora predlagalo blažjo obtožbo vstajništva in zaporno kazen 12 let.
Ivo Vajgl: Evropa se mora odzvati
Nekdanji slovenski zunanji minister in evropskih poslanec Ivo Vajgl je o odločitvi španskega sodišča razmišljal na Facebooku.
"Špansko vrhovno sodišče z drakonskimi sodbami katalonskim voditeljem ni sporočilo ničesar nepričakovanega. Udejanilo je zgolj dejstvo, da se niti španska politika, niti sodstvo nista zmogla oddaljiti od meril, stereotipov in predsodkov, ki zadevajo katalonsko identiteto in so se oblikovali skozi več kot dve stoletji, da bi so segli svoj tragični vrhunec v času frankizma.
Španija je zaradi ugodnega zavetja populizma in nacionalizma (slepega sovraštva do Katalonije in njenih ljudi) zapravila priložnost, da probleme, ki jih ima s Katalonci rešuje po poti stropnega dialoga, v skladu z vrednotami pravne države in človeškega dostojanstva, na katere prisegamo v EU.
Sodba je farsa in poraz demokracije, ne samo španske, ampak evropske, če se združena Evropa na politični proces in nasilje vladajoče večine v Španiji ne bo odzvala drugače kot doslej, drugače kot takrat, ko o kršitvah pravnega države, demokratičnih načel in svoboščin poučujemo države in ljudstva, ki ne pripadajo EU.
Tudi Slovenska 'uradna politika' se bo morala do tega opredeliti manj oportunistično kot doslej in prisluhniti slovenski javnosti."
Lisjak Gabrijelčič: Argumentacija sodbe katalonskim voditeljem izrazito politična
Argumentacija današnje sodbe katalonskim voditeljem, ki jih je špansko vrhovno sodišče obsodilo na od devet do 13 let zapora, je "izjemno politična", je za STA povedal analitik Luka Lisjak Gabrijelčič. Sodba je sicer pričakovana, bo pa po njegovih besedah še dodatno zaostrila reševanje katalonskega vprašanja.
Sodba je bila pričakovana, saj se je že od konca sojenja sredi junija govorilo, da ne bodo obsojeni za obtožbo upora, ki predvideva višjo zaporno kazen, ampak za vstajništvo, ki predvideva nižjo kazen.
"Mogoče je deloma presenečenje, da so kljub temu zelo visoke kazni za vse obtožence, tudi oba predstavnika civilne družbe, ki nista dobila nič nižje kazni," je poudaril poznavalec španske politike. Te visoke kazni pa so dobili "tako rekoč po zmoti". Dobili so jih, ker so s političnimi instrumenti izvajali državljanski pritisk, po njegovih besedah piše v sodbi. Argumentacija je, kot je razvidno iz delov razsodbe, objavljenih v medijih, "izrazito politična", je še poudaril.
Večina pravnih strokovnjakov meni, da vstajništvo pomeni neke vrste upor v malem. Vsi znaki, ki veljajo za upor, torej veljajo tudi za vstajništvo, samo v manjši meri, je pojasnil Lisjak Gabrijelčič. Dodal je, da glede tega sploh ni pravne prakse, zato je vrsta pravnikov opozarjala, da je to še toliko bolj zaskrbljujoče. Ta člen se namreč lahko uporablja za vsako dejanje, uperjeno proti pravnemu redu ali ki se mu da pripisati upor proti pravnemu redu, kljub temu da v tem procesu ne pride do nasilja. "To mnoge, tudi tiste, ki ne simpatizirajo s katalonskim gibanjem za neodvisnost, skrbi," je poudaril.
Reševanje katalonskega vprašanja se bo zaostrilo
Pojasnil je še, da pritožbenega sistema znotraj običajnega pravnega postopka ni. Obstaja še vedno možnost pritožbe na ustavno sodišče, pri katerem ni pričakovati velike razlike, potem pa še na Evropsko sodišče za človekove pravice, je dejal.
Reševanje katalonskega vprašanja se bo po besedah Lisjaka Gabrijelčiča "vsekakor zaostrilo". "Je gotovo nek element, ki bo oddaljil od kakršnekoli rešitve na srednji rok," je poudaril.
Poleg tega bo sodba povzročila zelo globok prepad med percepcijo španske družbe kot celote in percepcijo katalonske družbe, meni. Glede kriminalizacije političnega delovanja namreč med Katalonci obstaja zelo širok konsenz. "Tukaj se je celo stranka katalonskih socialistov, ki je v zadnjih letih postala zgolj privesek španske socialistične stranke, izrazito kritično postavila proti sodbi tega sodišča," je pojasnil. Velik del, med 60 in 70 odstotkov katalonske družbe zavrača to sodbo, enak delež španske družbe pa verjetno stoji za njo, je povedal analitik.
Kljub temu sodba po njegovem mnenju ne bo zaustavila daljšega procesa globlje diferenciacije znotraj katalonskega osamosvojitvenega gibanja. Zelo očitna so tudi trenja med bazo in politično elito, s katero so tisti, ki se zavzemajo za katalonsko neodvisnost, nezadovoljni. "Nezadovoljni so zaradi neodločnosti, nesposobnosti strateškega premisleka in zaradi tega, ker so stvar izpeljali na zelo šlampast način," je povedal Lisjak Gabrijelčič.
Bo stranka CUP pobrala glasove drugim strankam?
Sodba pa bo gotovo vplivala tudi na potek predčasnih parlamentarnih volitev, ki bodo v Španiji 10. novembra. Sanchez bo po njegovem mnenju v najboljšem primeru ponovil rezultat izpred pol leta., okrepili sta se desna Ljudska stranka in skrajno desna stranka Vox.
Se je pa skrajna katalonska stranka CUP, ki se zavzema za katalonsko neodvisnost, odločila, da bo prvič nastopila na državnih volitvah. "Zdi se, da bo uspela pobrati glasove drugim strankam, ki se zavzemajo za katalonsko neodvisnost. To je pomembno tudi za špansko politiko, ker je njihova strategija takšna, da ne bodo nikoli glasovali za nobeno špansko vlado, ampak bodo vedno glasovali proti," je povedal analitik.
Tudi če bodo dobili le enega ali dva poslanca, se bo manevrski prostor katerega koli španskega politika, da pride do potrebne večine v parlamentu, zmanjšal, je pojasnil.
