Carinska unija in migranti
Ursula von der Leyen je pojasnila, da so razpravljali o štirih področjih, na katerih lahko okrepijo sodelovanje v vzajemno korist. V prvi vrsti gre po njenih besedah za krepitev gospodarskih vezi, saj je EU najpomembnejša uvozna in izvozna partnerica Turčije, ki je v okviru skupne carinske unije prav tako pomembna partnerica za EU. Posodobitev carinske unije je ena od spodbud, ki jo unija ponuja Turčiji, če bo konstruktivna ter če se bo vzdržala enostranskih dejanj in provokacij v škodo članicam unije. "Ta carinska unija je edinstven okvir, ki ga nimamo z nobeno drugo državo," je izpostavila von der Leynova.
Drugo področje sodelovanja, na katerem je v primeru nadaljnjega pozitivnega razvoja dogodkov pričakovati novice, se nanaša na migracije. EU je pripravljena preučiti nadaljnje možnosti finančne pomoči pri reševanju stiske štirih milijonov beguncev v Turčiji. Von der Leynova je ob tem izpostavila pričakovanje, da bo Turčija spoštovala zaveze iz migracijskega dogovora iz leta 2016, vključno s preprečevanjem nezakonitih odhodov in takojšnjim vnovičnim zagonom dejavnosti za sprejemanje migrantov z grških otokov. Za EU je to ključna zaveza, njeno spoštovanje bi bilo pomembno znamenje dobre volje, je poudarila.
Kot tretje področje, na katerem lahko okrepijo sodelovanje, je predsednica izpostavila dialog na visoki ravni o podnebju in javnem zdravju, kot četrto pa krepitev stikov med ljudmi in mobilnosti, kar nakazuje možnost vizumske liberalizacije.
Kaj pa človekove pravice?
Von der Leynova in Michel sta izpostavila tudi pomen spoštovanja temeljnih pravic in vladavine prava, kar da mora biti del odnosa EU in Turčije. Izrazila sta resno zaskrbljenost zaradi odstopa Turčije od istanbulske konvencije, pri kateri gre, kot je izpostavila, za zaščito žensk in otrok pred nasiljem. "O vprašanju človekovih pravic se ne bomo pogajali. To je brez dvoma absolutna prioriteta," je poudarila von der Leynova. EU ne bo oklevala z negativnimi ukrepi, če Ankara ne bo konstruktivna, sta še izpostavila voditelja in obenem ponovila željo, da bi se lahko premaknili k veliko boljšim odnosom. "Tedni in meseci pred nami bodo pokazali, kako daleč lahko gremo skupaj po tej poti," je sklenila predsednica. Predsednik Evropskega sveta Michel pa je zatrdil, da je EU pripravljena udejanjiti besede, če bo drža Turčije konstruktivna. Uradno Ankaro je tudi pozval, naj skuša zgladiti spor z Grčijo in Ciprom glede iskanja in črpanja plina v vzhodnem Sredozemskem morju. Voditelji članic unije bodo napredek ocenili junija.{infobox-gray}158755{/infobox-gray}
Vprašanje je, koliko so zares govorili o spoštovanju temeljnih pravic in vladavine prava. V Turčiji so na primer le dan pred obiskom iz Evrope pridržali deset upokojenih admiralov zaradi odprtega pisma, v katerem so opozorili na možno grožnjo pogodbi, ki ureja plovbo skozi Bosporsko in Dardanelsko ožino. Admirali so opozarjali le na turške interese in konvencijo o plovbi iz Montreauxa, ki zagotavlja civilnim plovilom prost prehod skozi Bospor in Dardanele v času miru in vojne. Prav tako ureja uporabo teh ožin za vojaška plovila iz držav, ki ne ležijo ob Črnem morju. Toda turške oblasti so se na pismo upokojenih admiralov, podpisalo ga je več kot sto, ostro odzvale, češ da gre za poziv k državnemu udaru. "Izražanje svojih misli je eno, pripravljanje izjav, ki spodbujajo državni udar, pa nekaj drugega," je izjavil predsednik turškega parlamenta Mustafa Sentop.
Tudi predsednik Erdogan je nekdanje admirale obtožil, da namigujejo na prevrat. "Dolžnost upokojenih admiralov ni objavljanje izjav, ki namigujejo na politični udar," je dejal. "V državi, katere zgodovina je polna državnih udarov, ni mogoče sprejeti še enega poskusa skupine upokojenih admiralov," je dodal.
