Most bo imel po načrtih dve železniški progi na sredini ter po tri prometne pasove na vsaki strani. Njegov razpon bo 3,3 kilometra, kar je svetovni rekord. Dokončan naj bi bil do leta 2032.
"Po desetletjih načrtovanj - in precejšnjih polemikah - je ministrski zbor dal zeleno luč za most čez Mesinsko ožino, ki ga bo financirala država," je sporočil podpredsednik vlade ter minister za promet in infrastrukturo Matteo Salvini.
Vlada v Rimu upa, da bo projekt prinesel gospodarsko rast in delovna mesta v dve revni italijanski regiji - otok Sicilijo in Kalabrijo na celini. Salvini je obljubil, da bo prispeval k odprtju več deset tisoč delovnih mest.
Projekt poleg 3,3 kilometra dolgega visečega mostu zajema še gradnjo 40 kilometrov cestnih in železniških povezav, treh novih železniških postaj in poslovnega središča v Kalabriji. Dela naj bi se začela septembra ali oktobra.
Toda načrtovani most ima tudi nasprotnike. Lokalni prebivalci opozarjajo na vplive projekta na okolje in visoke stroške, nekateri kritiki pa menijo, da se nikoli ne bo uresničil. Ob tem opozarjajo na dolgo zgodovino javnih del, ki so bila v Italiji napovedana, financirana in nikoli dokončana.
Izvajalec znan že skoraj 20 let
Prvi načrti za most, ki bi Sicilijo povezal s celino, so bili pripravljeni že pred več kot 50 leti.
Za izvajalca je bil že leta 2006 na razpisu izbran konzorcij Eurolink, ki ga vodi italijanska skupina Webuild. Vendar so v času finančne krize v območju evra te načrte ustavili. Zdaj konzorcij ostaja izvajalec oživljenega projekta.
Tokrat ima vlada v Rimu dodatno spodbudo za nadaljevanje projekta. Stroške gradnje mostu namerava namreč uvrstiti med obrambne izdatke, o katerih so se članice zveze Nato dogovorile, da jih bodo povečale na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Od tega se lahko sredstva v višini 1,5 odstotka BDP porabi za področja, povezana z obrambo, kot sta kibernetska varnost in infrastruktura. Rim upa, da bo most izpolnjeval te pogoje, zlasti ker je na Siciliji oporišče zveze Nato.
