Vztrajno večdnevno obilno deževje je povzročilo izrazit porast gladine na reki Neretvi nad Mostarjem in s tem resno grožnjo poplav v njenem spodnjem toku. Na posameznih odsekih so bile razmere izjemno napete, saj se je vodostaj nevarno približal kritični meji. Kljub temu, da so zaledne vode poplavile nekatera območja, se je širša okolica vendarle izognila najhujšemu scenariju.
Na srečo Neretva ni povzročila obsežnih poplav. Kot poroča hrvaški časnik Slobodna Dalmacija, je ključno vlogo odigrala Elektroprivreda Bosne in Hercegovine (EP BiH), ki je s pravočasnim in načrtnim upravljanjem hidroenergetskega sistema preprečila potencialno katastrofo.
Odločilni manevri z jezovi
Iz EP BiH so pojasnili, da so se zaradi nedavnih intenzivnih padavin, ki jim je sledilo naglo taljenje snega, soočili z izjemnim pritiskom vode. Gladina Jablaniškega jezera se je v kratkem času dvignila za več kot deset metrov. Vendar pa so ravno hidroelektrarne na Neretvi, predvsem akumulacija Jablaniškega jezera, omogočile zadrževanje ogromnih količin vode.
S tem so preprečili znatno večji pretok vode skozi Mostar ter naprej proti Počitelju, Čapljini in Metkoviću na hrvaški strani meje. Če tega ne bi storili, bi bile poplave in velika materialna škoda v teh mestih neizogibne. "Katastrofalnim posledicam smo se izognili s pravočasnim načrtovanjem upravljanja hidroelektrarn na Neretvi ter učinkovito pripravo in vzdrževanjem prostega prostora v Jablaniški akumulaciji za sprejem velikih dotokov vode," so sporočili iz podjetja.
Ekstremni dotoki vode
Od začetka snežnih padavin v začetku januarja in kasnejšega naglega taljenja snega ob dežju, so bili dotoki vode v Jablaniško akumulacijo v povprečju desetkrat, v posameznih trenutkih pa celo do petnajstkrat večji v primerjavi z načrtovanimi in realiziranimi dotoki v preteklem mesecu.
Vso to vodo so uspeli zadržati v jezeru, nato pa so jo s postopnim in nadzorovanim izpuščanjem v količini 160 kubičnih metrov na sekundo počasi spuščali naprej. S tem so preprečili nenadno obremenitev struge Neretve in poplavljanje naseljenih območij.
