V ruskem raketnem napadu na železniško postajo v Kramatorsku na vzhodu Ukrajine, ki jo uporabljajo za evakuacijo civilistov, je bilo ubitih več kot 39 ljudi, med njimi štirje otroci, ranjenih pa naj bi jih bilo najmanj 87, je na Telegramu zapisal guverner regije Doneck Pavlo Kirilenko. Ruske oblasti zavračajo obtožbe in za napad krivijo Ukrajino.
Na postaji naj bi bilo v času napada po besedah lokalnega guvernerja na tisoče ljudi, ki so se skušali vkrcati na vlak in zapustiti območje. Kramatorsk je namreč znan kot eno glavnih evakuacijskih območij na vzhodu Ukrajine. Lokalne oblasti so redno objavljale vozne rede vlakov, ki so vozili iz mesta.
Podatki o skupnem številu ranjenih v napadu se razlikujejo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zatrjuje, da je bilo ranjenih približno 300 ljudi. Po raketnem napadu je Rusijo označil za "zlo brez meja", ki načrtno uničuje civilno prebivalstvo. "Če to zlo ne bo kaznovano, se ne bo nikoli ustavilo," je opozoril v izjavi na družbenih omrežjih.
Evropska unija je napad obsodila. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je za grozljivi napad neposredno obtožil Rusijo.
"Grozljivo je videti, da je Rusija napadla eno od glavnih postaj, ki jo civilisti uporabljajo za evakuacijo iz regije, v kateri ruske sile stopnjuje svoj napad," je Michel zapisal na twitterju.
Rusija zanika odgovornost za napad
Na obsodbe se je odzvalo rusko obrambno ministrstvo in dejalo, da ruska vojska za 8. april v Kramatorsku ni načrtovala nobenih vojaških napadov in da za raketiranje ni odgovorna. Vse izjave s strani kijevskega režima o raketnem napadu so označili za popolnoma neresnične provokacije.
"Poudarjamo, da taktične rakete točka-U, katerih fragmente so našli v bližini železniške postaje in so jih objavili očividci, uporabljajo samo ukrajinske oborožene sile," je še dodalo ministrstvo. Ruski mediji tudi poročajo, da naj bi ukrajinski vojaki raketo izstrelili pri približno 50 kilometrov oddaljenem kraju Dobropilija.
EU do zdaj v okviru sankcij proti Rusiji in Belorusiji zamrznila vsaj 30 milijard evrov premoženja
Države članice EU so v okviru sankcij proti Rusiji in Belorusiji zamrznile za skoraj 30 milijard evrov premoženja oligarhov in podjetij iz obeh držav, je danes sporočila Evropska komisija. Poleg tega so blokirale okoli 196 milijard evrov transakcij. Podatki sicer niso popolni, saj jih vse države še niso sporočile.
Evropska komisija je sredi marca ustanovila delovno skupino za spremljanje izvajanja sankcij, uvedenim proti ruskim in beloruskim posameznikom in podjetjem. V njej so predstavniki Evropske komisije, članic EU in različnih agencij EU, vključno z Europolom in Eurojustom.
Ena njenih ključnih nalog je raziskati povezave med premoženjem sankcioniranih oseb in kriminalnimi dejavnostmi. Zato je države članice pozvala k deljenju informacij o doslej zaseženem premoženju.
Svoje podatke je doslej sporočila več kot polovica držav. Zasegle so premoženje v vrednosti 29,5 milijarde evrov, vključno z ladjami, helikopterji, nepremičninami in umetniškimi deli. Poleg tega so blokirale za okoli 196 milijard evrov transakcij.
Predstavniki delovne skupine se sicer ravno danes sestajajo z ukrajinskimi in ameriškimi partnerji, s katerimi razpravljajo o sodelovanju pri izvajanju sankcij.
UNHCR: Ukrajinski begunci bežijo v težkih razmerah
Tok ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, se je upočasnil, vendar tisti, ki zdaj bežijo, pogosto preživijo več tednov v zelo težkih razmerah, je danes sporočila agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR).
Po podatkih UNHCR je od začetka vojne državo zapustilo 4,3 milijona ljudi. "Vojna v Ukrajini je sprožila eno najhitreje rastočih razselitev in humanitarnih kriz doslej," je v Ženevi povedal tiskovni predstavnik UNHCR Matt Saltmarsh.
"Osebje UNHCR je opazilo, da na novo prispeli begunci prihajajo iz različnih delov države, vključno z vzhoda, kamor se je preusmerila ruska ofenziva. Nekateri poročajo, da so se več tednov zadrževali v težkih razmerah, večinoma doma ali v zavetiščih."
Mednarodna organizacija za migracije (IOM) ocenjuje, da je svoje domove zapustilo 7,1 milijona ljudi in so razseljeni po Ukrajini. IOM navaja, da je Ukrajino zapustilo tudi več kot 210.000 državljanov drugih držav, ki so tam študirali ali delali. To pomeni, da je bila skupno več kot četrtina prebivalstva prisiljena zapustiti svoje domove. Pred rusko invazijo je imela Ukrajina v regijah pod vladnim nadzorom 37 milijonov prebivalcev. V to pa niso všteti prebivalci polotoka Krim, ki ga je Rusija zavzela leta 2014, in dveh proruskih separatističnih regij na vzhodu.
Ženske in otroci predstavljajo 90 odstotkov tistih, ki so zapustili Ukrajino, moški, stari od 18 do 60 let, pa morajo biti na voljno za vpoklic v vojsko in države ne smejo zapustiti.
Po podatkih ZN je skoraj šest od desetih ukrajinskih beguncev zbežalo na Poljsko. Doslej so jih našteli že več kot 2,5 milijona. Večino beguncev iz Ukrajine so sprejele še Romunija, Madžarska, Moldavija in Slovaška, nekateri pa so odšli tudi v Rusijo ali Belorusijo.
Evropske predstavnike vlak pripeljal v Ukrajino
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell sta popoldne prispela v Kijev. Med drugim se bosta sestala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Na pot sta se davi odpravila z vlakom, saj je zračni prostor nad Ukrajino zaprt, in sicer iz poljskega mesta Przemysl, le 13 kilometrov od meje z Ukrajino. V delegaciji so tudi slovaški premier Eduard Heger in več evropskih poslancev.
Na vlaku je bil tudi veleposlanik Matti Maasikas, ki je od septembra 2019 vodil delegacijo EU v Ukrajini. Estonski diplomat bo z majhno ekipo ponovno prevzel naloge v Kijevu. Da bo šest tednov po začetku vojne v Ukrajini Evropska unija danes ponovno odprla svoje predstavništvo, je napovedal visoki zunanjepolitični predstavnik Borrell.
Članice EU potrdile peti sveženj sankcij proti Rusiji
Države članice Evropske unije so potrdile peti sveženj sankcij proti Rusiji, ki med drugim vključuje prepoved uvoza ruskega premoga v unijo in prepoved vstopa ladij, ki plujejo pod rusko zastavo, v pristanišča EU. Nove sankcije vključujejo tudi zamrznitev sredstev štirih ruskih bank.
Nov sveženj sankcij vključuje prepoved uvoza ruskega premoga v vseh oblikah. Izvoz v EU predstavlja četrtino celotnega ruskega izvoza premoga, kar pomeni, da bo Rusija izgubila okoli osem milijard evrov dohodkov na leto, navaja Evropska komisija.
Ukrepi vključujejo tudi prepoved transakcij in zamrznitev sredstev štirih ruskih bank, med njimi druge največje ruske banke VTB. Te štiri banke imajo skupaj 23-odstoten delež na ruskem trgu.
EU po novem prepoveduje tudi vstop ladij, ki plujejo pod rusko zastavo, v pristanišča Evropske unije. Poleg tega prepoveduje ruska in beloruska podjetja za cestni transport, ki delujejo v EU. Tako pri cestnem kot ladijskem prometu veljajo izjeme za zdravila, hrano, energijo ter humanitarne potrebe.
Četrti ukrep, vreden 10 milijard evrov, je usmerjen na izvoz v Rusijo. Prepoved bo veljala za izvoz kvantnih računalnikov in naprednih čipov, pa tudi občutljivih strojev in druge opreme.
Z naslednjim ukrepom, vrednim 5,5 milijarde evrov, želi EU Rusijo in njene oligarhe odrezati od dobrin, kot so les, cement, morska hrana in alkohol, vključno z vodko. Šesti ukrep se nanaša na splošno prepoved sodelovanja ruskih podjetij pri javnih naročilih v državah članicah.
Unija uvaja tudi nove sankcije proti posameznikom in podjetjem. Na seznam so dodali 217 posameznikov in 18 pravnih subjektov.
Večina sankcij bo začela veljati z objavo v uradnem listu EU, ki je predvidena še danes.
Predstavništvo EU v Kijevu je bilo dan po začetku vojne v celoti evakuirano, majhna ekipa sodelavcev pa je delo nadaljevala iz poljskega Rzeszowa ob meji z Ukrajino. Vrnitev veleposlanika EU naj bi pokazala, "da Ukrajina obstaja, da obstajajo prestolnica, vlada in predstavništva drugih držav", je izjavil Borrell. Država je še vedno pod ukrajinskim nadzorom, je poudaril. O vožnji z vlakom v Kijev pa je Španec povedal: "Ne počutiš se, kot da si v vojni."
Von der Leynova in Borrell bosta prva zahodna voditelja, ki bosta Ukrajino obiskala po razkritju ruskih grozodejstev v predmestjih Kijeva, kot je Buča. Zelenski je sicer ponoči v novem videonagovoru posvaril, da po Buči zdaj podobne, če ne celo še hujše zločine ruskih sil razkrivajo tudi v drugih mestih na območju, med drugim v Borodjanki.
Da so razmere v slednji, kjer so zdaj šele začeli preiskovati ruševine, po prvih ugotovitvah še bolj strašne kot v Buči, je ponoči v video nagovoru opozoril Zelenski.
Malo pred tem je ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova na Facebooku objavila, da so v ruševinah dveh stanovanjskih zgradb v Borodjanki našli 26 trupel. Dodala je, da je težko reči, koliko bo vseh žrtev, je pa zapisala, da je kraj, kjer je pred vojno živelo 13.000 ljudi, najbolj uničen med kraji v okolici Kijeva.
Britanske sankcije za Putinove hčere
Britansko zunanje ministrstvo je objavilo prepoved potovanja in zamrznitev premoženja za hčeri predsednika Rusije Vladimirja Putina, Katerino Vladimirovno Tihonovo in Marijo Vladimirovno Voroncovo. Enak ukrep grozi hčerki ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, Jekaterini Sergejevni Vinokurovi.
"Naš novi sveženj sankcij bo močno prizadel rusko elito, hkrati pa rusko gospodarstvo degradira v obsegu, ki ga Rusija ni doživela od razpada Sovjetske zveze," je dejala zunanja ministrica Liz Truss. "V okviru skupine G7 si skupaj s partnerji prizadevamo, da bi prenehali uporabljati rusko energijo in s tem dodatno prizadeli Putinovo sposobnost financiranja nezakonite in neupravičene invazije na Ukrajino," je dodala.
ZDA so Putinove hčere že sankcionirale, pričakuje se, da bo sankcijam sledila tudi Evropska unija.
Velika Britanija je zaradi ruske invazije na Ukrajino sankcionirala že več kot 1200 ruskih posameznikov in podjetij, vključno s 76 oligarhi. S tem želijo zmanjšati financiranje ruske vojaške moči, saj je bilo sankcioniranih tudi 16 bank.
Sankcije zahodnih zaveznic po podatkih britanskega zunanjega ministrstva pomenijo, da je trenutno zamrznjenih 275 milijard funtov oziroma 60 odstotkov vseh ruskih deviznih rezerv.
Ruski vojaki naj bi civiliste uporabili za živi ščit
V vasi Obuhoviči, kakih 70 kilometrov severozahodno od Kijeva, naj bi medtem ruski vojaki tamkajšnje prebivalce uporabili kot živi ščit, kar je prepovedano z ženevskimi konvencijami. Kot poroča britanski BBC, imajo za to že trdne dokaze.
A po drugi strani je prišel na dan video posnetek, na katerem naj bi ukrajinski vojaki ustrelili in ubili zajetega ruskega vojaka, katerega pristnost pa še ni potrjena.
Po navedbah lokalnih oblasti je sicer zdaj po kijevski v celoti osvobojena tudi severna regija Sumi, v njej ni več nobenega ruskega vojaka. Če bo še slišati eksplozije, bo to posledica nevtralizacije streliva, ki so ga za seboj pustili ruski vojaki, so pojasnile.
Civilisti medtem na vse načine poskušajo zapustiti vzhodno Ukrajino, k čemur jih v pričakovanju silovite ruske ofenzive pozivajo oblasti. Cilj Rusije po umiku s severa Ukrajine je ustvariti kopensko povezavo med okupiranim polotokom Krim ter proruskimi separatisti v regijah Lugansk in Doneck v Donbasu.
V Ukrajini ob obisku visokih predstavnikov EU začeli izkopavati grobišče v Buči
Ukrajinski preiskovalci so danes začeli izkopavati množično grobišče v Buči, s čimer so po besedah policije začeli zgodnjo fazo postopka za vojne zločine proti ruskim vojakom, ki so mesto zasedli. Žrtvam pobojev sta se danes poklonila tudi visoka predstavnika EU, Ursula von der Leyen in Josep Borrell.
Ukrajinci so v grobišču pokopali žrtve, za katere trdijo, da so jih ubile ruske oborožene sile. Vodja regionalne policije v Kijevu Andrij Niebitov je povedal, da je bilo v grobu 40 trupel, med njimi dva pripadnika ukrajinskih vojaških sil, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dodal je, da so na truplih našli strelne rane, kar potrjuje trditve, da so bili umrli namenske tarče napadov in ne slučajne žrtve zračnih napadov ali artilerijskega ognja. "Te dogodke lahko opredelim kot vojni zločin," je dejal.
Množično grobišče v Buči so skupaj z ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom obiskali tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in slovaški predsednik vlade Eduard Heger, ki so skupaj obiskali Kijev. Voditelji so na grobišče za žrtve položili sveče.
Von der Leynova je med obiskom Buče za vojna grozodejstva v kraju obtožila rusko vojsko. "Videli smo krut obraz Putinove vojske, videli smo brezobzirnost in hladnokrvnost, s katero so zasedli mesto," je dejala.
Ukrajincem je prek Twitterja sporočila, da bodo odgovorni za grozodejstva kaznovani. "Vaš boj je naš boj," je še dodala. Odzval se je tudi Borrell, ki je na Twitterju zapisal, da je treba vojne zločine, ki jih je Rusija zagrešila v Buči in drugod, preiskati in preganjati.
Moskva medtem še vedno zanika vpletenost v poboj civilistov in trdi, da so posnetki trupel uprizorjeni, vendar za to trditev ni predložila nobenih dokazov.
Avstrijska tiskovna agencija APA navaja oceno vojaškega strokovnjaka Markusa Reisnerja, da bo premeščanje ruskih sil na vzhod, ki se je začelo pred desetimi dnevi, bolj ali manj zaključeno ta konec tedna. Kot še meni, Rusija stavi na zgodovinsko simboliko in si želi zmago v Donbasu razglasiti 9. maja, ko praznuje zmago nad nacistično Nemčijo.
Iz več mest na območju že poročajo o silovitem obstreljevanju. Med drugim naj bi ruski izstrelki tako v Lugansku kot Donecku poškodovali železniško infrastrukturo, kar še dodatno otežuje evakuacijo civilistov. A oblasti kljub temu ljudi pozivajo, naj kakorkoli že čim prej odidejo, saj je to verjetno zadnja priložnost.
Po navedbah Kijeva jim je v četrtek kljub težavam uspelo na varno prepeljati več kot 4500 ljudi, od tega okoli 1200 iz Mariupolja, 2000 iz več krajev v okolici Zaporožja in 1400 iz več mest v regiji Lugansk.
"Novi župan" Mariupolja, ki so ga nastavile ruske sile, je sporočil, da je v tem mestu umrlo okoli 5000 civilistov, medtem ko ukrajinska stran ocenjuje, da je to "konservativna ocena" in jih je verjetno še veliko več.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes sporočila, da so doslej zabeležili že več kot sto napadov na zdravstvene službe v Ukrajini, natančneje 103. 73 ljudi je bilo pri tem ubitih, 51 ranjenih. Še posebej WHO poziva k humanitarnemu dostopu do ljudi v obleganem Mariupolju.
