Sredozemlje je zajel močan ciklon, ki je včeraj povzročil izrazite vremenske nevšečnosti po celotni Hrvaški. Prebivalci so bili priča nenavadni mešanici vremenskih pojavov, od obilnega deževja in za ta letni čas neobičajno visokih temperatur do silovitega južnega vetra. Ta je na Jadranu povzročil razburkano morje, ki je s svojo silo presenetilo celo izkušene opazovalce.
Najbolj na udaru je bil najbolj oddaljen hrvaški otok Palagruža, kjer so vremenoslovci zabeležili orkanske sunke vetra. Celoten Jadran je bil pod vplivom močnega juga, na odprtem morju pa so sunki dosegali orkansko moč. Meteorološke naprave so na Palagruži izmerile najmočnejši sunek vetra s hitrostjo kar 137 kilometrov na uro. Orkanske vrednosti so zabeležili tudi na otoku Lastovo in na opazovalnici na gori Mosor v zaledju Splita.
Meteorološko-oceanografska boja hrvaškega hidrometeorološkega zavoda (DHMZ), ki je zasidrana osem navtičnih milj od svetilnika na Palagruži, je v dveh ločenih meritvah zaznala valove, visoke kar osem metrov, poroča hrvaški portal Dalmacija Danas. Takšni podatki pričajo o izjemni moči narave, ki se je v preteklih urah znesla nad srednjim in južnim delom Jadrana.
"Za nas to ni presenečenje"
Kljub dramatičnim številkam in posnetkom razbesnelega morja pa tisti, ki živijo sredi morja, ostajajo mirni. Svetilničar Vojislav Šain je pojasnil, da zanj in njegove kolege na Palagruži takšne razmere ne predstavljajo posebnega presenečenja. "Za nas to ni nič ekstremnega, navajeni smo na takšne pogoje. Zanimivo pa je, da naša postaja na svetilniku javlja še močnejše sunke vetra," je dejal Šain.
Kombinacija močnega juga in nizkega zračnega tlaka je povzročila tudi izrazito ciklonsko plimo, ki velja za največjo v letošnjem letu in eno najobsežnejših v zadnjih nekaj letih. Gladina morja se je dvignila za več kot pol metra, ponekod celo prek 70 centimetrov, kar je povzročilo poplavljanje nižje ležečih delov obale v Dalmaciji.
Morje prestopilo bregove v Splitu in Trogirju
Posledice visokega plimovanja so bile še posebej vidne v Trogirju, zlasti na strani otoka Čiovo, ter v Splitu. Tam so pod morsko gladino končali deli priljubljenih plaž in sprehajališč na Bačvicah in Firulah. Morje se je razlilo tudi v Kašteli, Vranjicu, Omišu in na otoku Hvaru, kjer so se domačini borili z vdorom vode na obalne ulice.
Včerajšnja plima je bila le za približno deset centimetrov nižja od izjemno visoke plime, ki je Hrvaško prizadela 22. decembra 2019. Absolutni rekord sicer še vedno drži plima, zabeležena 13. novembra istega leta. Čeprav so se razmere vmes nekoliko umirile, vremenoslovci opozarjajo na previdnost, saj so vremenski vzorci v Sredozemlju v zadnjem času vse bolj nepredvidljivi in intenzivni.
