SVET

Venezuela se postavlja na noge

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Nekdaj povsem prazne police v trgovinah so spet polne. No, vsaj za preživetje.
Reuters

Pred štirimi leti je bila Venezuela, ena najbolj kaotičnih in revnih držav na svetu, na pragu državljanske vojne. Za oblast sta se spopadala socialistični predsednik Nicolas Maduro, naslednik legendarnega Huga Chaveza, ter vodja parlamenta in opozicije Juan Guaido. Maduro je 10. januarja 2019, pol leta po volitvah, na katerih je v neregularnih razmerah osvojil približno dve tretjini glasov, nastopil drugi mandat, Guaido se je prav tako razglasil za predsednika. V državi, kjer je inflacija dosegala dva milijona odstotkov in iz katere je zaradi revščine pobegnila dobra petina od 31 milijonov prebivalcev, je usodo v svojih rokah držala vojska; ta se je na koncu postavila na Madurovo stran.

Danes je politični konflikt skoraj pozabljen, in čeprav je Guaidoja za predsednika priznalo več kot 60 držav, med njimi Združene države Amerike in Velika Britanija, in ga priznavajo še zdaj, je ekonomska - berite naftna - pragmatičnost zaradi vojne v Ukrajini in posledičnih sankcij za Rusko federacijo stvari postavila na glavo. Venezuelska vlada in opozicija sta nedavno na pogajanjih pod pokroviteljstvom Norveške podpisali sporazum, v katerem sta pozvali k sprostitvi več milijard dolarjev, zamrznjenih v tujini, za financiranje socialnih projektov v državi. V tujih bankah naj bi Venezuela imela najmanj tri milijarde zamrznjenih dolarjev. Prav tako je posijal žarek upanja, da bi lahko Združeni narodi postopoma sprostili milijarde dolarjev zamrznjenega premoženja Venezuele. Denar naj bi nato uporabili za različne socialne projekte v tej južnoameriški državi, vključno s programi, povezanimi z izobraževanjem, zdravstvom, varnostjo preskrbe s hrano, odzivom na poplave in oskrbo z elektriko. A najpomembnejše je, da bi se lahko tuja naftna podjetja vrnila na venezuelska nahajališča nafte.

Nicolas Maduro: izvoljen na sumljivih volitvah, a vseeno predsednik.
Reuters

Finančno ministrstvo ZDA je ob sporočilu, da sporazum pomeni pomemben korak v pravo smer za ponovno vzpostavitev demokracije v Venezueli, naftnemu velikanu Chevron dovolilo, da deloma obnovi proizvodnjo nafte v sodelovanju z državnim podjetjem Venezuele PDVSA. Dobiček od prodaje bo namenjen odplačevanju dolga, ki ga ima Venezuela do Chevrona. Dovoljenje bo veljalo šest mesecev, v tem času pa bodo ameriške oblasti ocenile, ali Madurova vlada izpolnjuje zaveze iz sporazuma. Če Maduro ne bo izpolnjeval svojih zavez, bodo ZDA sankcije obnovile in zaostrile. Prejšnji ameriški predsednik Donald Trump, alergičen na vse s predznakom socializma, je namreč Venezuelo udaril s skoraj popolnimi sankcijami - ne glede na trpljenje prebivalstva. Standard Venezuelcev se je po poročanju britanskega tednika The Economist v zadnjih letih pričel popravljati, četudi je še daleč od tistega, ki bi ljudem zagotavljal dostojno življenje.

Nekateri pravijo, da ni najboljši govornik, a množice so mu prisluhnile. 
Reuters

Ni še jasno, ali se bodo zato Venezuelci, ki so našli zatočišče v sosednjih državah in tudi v Evropi, zlasti v Španiji, zdaj pričeli vračati v domovino. Znan pa je podatek, koliko Slovencev oziroma njihovih potomcev se je od začetka krize vrnilo v Slovenijo. Republika Slovenija je do novembra 2023 izdala 117 pozitivnih odločb po repatriaciji, so na Večerovo vprašanje odgovorili na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Od tega je bilo 109 prosilcev že repatriiranih v Slovenijo, 16 pa jih še ureja vse potrebno za svoj prihod. "Zanimanje za repatriacijo je redno in lahko potrdimo, da urad še prejema vloge za repatriacijo," so pojasnili.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?