"Verjamemo, da se bodo našemu protestu pridružili mnogi evropski državljani," poudarja okoli petdeset prvo-podpisnikov, da imajo človekove pravice univerzalno veljavo in so nad notranjim pravom sleherne suverene države. "Vodi nas želja po podpori in solidarnosti s katalonskimi političnimi zaporniki, saj čutimo ogorčenje, da je po desetletjih miru v EU treba govoriti o političnih zapornikih," je pojasnil Milan Kučan odločitev, da civilna družba izrazi protest ob tem, ko se EU institucije, pa tudi slovenske oblasti, z molkom in sprenevedanjem izogibajo odgovornosti. Protestu se pridružuje italijanska senatorka Tatjana Rojc in avstrijska političarka Angelika Mlinar, ki bosta podoben izraz solidarnosti poskusili razširiti tudi v Italiji in Avstriji. Na Hrvaškem naj bi se solidarnostnemu pozivu pridružil Stjepan Mesić.
"Z obsodbo katalonskih politikov prihaja na dan, kako EU prakticira demokracijo," je opozorila Spomenka Hribar, da se tako kažejo "vse govorance o človekovih pravicah, na katerih naj bi temeljila EU, kot pesek v oči". Opozorila je tudi na sramotnost in absurdnost stališča zunanjega ministrstva, ki ga vodi Miro Cerar, da je situacija v Kataloniji stvar notranje politike Španije. "S tem se maže vse tisto, kar nam je bilo dovoljeno leta 1991, da smo se Slovenci, resda v drugačnih razmerah, osamosvojili," je dejala filozofinja, da so danes Katalončani in Katalončanke v težji situaciji. Odboru se je pridružil tudi odvetnik Peter Čeferin, ki je konec osemdesetih prejšnjega stoletja branil kosovske politične zapornike, in akademik Rudi Rizman ter Bojan Brezigar, slovenski politik in avtor, ki je o situaciji v Kataloniji piše tudi za Večer.
