
Ruske sile so zasedle polovico Severodonecka, je danes povedal vodja ukrajinske lokalne vojaške uprave Oleksandr Strjuk, poroča britanska mreža BBC. Strjuk je pred tem izjavil, da sta dve tretjini Severodonecka obdani z ruskimi silami, 90 odstotkov stavb pa je poškodovanih ali porušenih. "Fronta je presekala mesto na dve polovici," je dejal Strjuk na ukrajinski televiziji. Guverner regije Lugansk Sergij Gajdaj pa je zvečer sporočil, da so ruske sile zadele rezervoar z dušikovo kislino v kemični tovarni v mestu. Ljudi je pozval, naj ostanejo v zakloniščih, saj kislina draži dihala.
Civilisti v navzkrižnem ognju
Vodilna mednarodna agencija za pomoč opozarja, da postajajo humanitarne razmere v mestu vse bolj katastrofalne. "Bojimo se, da je v mestu v navzkrižnem ognju še vedno do 12.000 civilistov, ki nimajo zadostnega dostopa do vode, hrane, zdravil ali elektrike," je opozoril generalni sekretar Norveškega sveta za begunce (NRC) Jan Egeland.
Severodoneck je pred vojno štel okoli 100.000 prebivalcev in je najvzhodnejše mesto v Ukrajini, ki je še vedno v ukrajinskih rokah. Če bi ga Rusija zavzela, bi de facto prevzela nadzor nad regijo Lugansk.
Po navedbah generalštaba ukrajinske vojske ruske sile izvajajo ofenzivo na območju mest Severodoneck in Toškivka. O ruskih kopenskih napadih poročajo tudi z območja Bahmuta na zahodu, kjer so ruske sile napadle vasi Zolote, Komišuvaha, Berestove, Pokrovske in Dolomitne.
Ukrajinski generalštab je poročal, da je bilo ponoči na drugih delih fronte precej mirneje, občasni spopadi pa so potekali na območju okoli Slovjanska, ključnega preostalega središča Kijevu zvestih enot v regiji Donbas.

Severodoneck je najvzhodnejše mesto v Ukrajini, ki je še vedno v ukrajinskih rokah. Če bi ga Rusija zavzela, bi de facto prevzela nadzor nad Luganskom, eno od dveh vzhodnih regij, ki sestavljata želeni Donbas.
Rusija bo Ukrajini predala trupla borcev iz Azovstala
Po navedbah ruske vojske je bilo v podzemnih predorih jeklarne Azovstal v ukrajinskem mestu Mariupolj, ki so jo več mesecev oblegale ruske sile, odkritih več kot 150 trupel ukrajinskih borcev. Rusija je sporočila, da bo trupla izročila Ukrajini.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove enote v tovarni odkrile "152 trupel skrajnežev in vojakov ukrajinskih oboroženih sil". Trupla so bila shranjena v zabojniku brez delujočega hlajenja, je povedal tiskovni predstavnik ministrstva Igor Konašenkov.
Pod trupli so našli mine, s katerimi naj bi zabojnik po navodilih Kijeva verjetno razstrelili, da bi očrnili Rusijo, je zatrdil po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Ukrajinsko vodstvo doslej ni zaprosilo za prenos mrtvih, je povedal in pojasnil, da namerava ruska stran trupla ukrajinskih borcev in vojakov predati predstavnikom v Ukrajini.
Po tistem, ko je ruska vojska prevzela nadzor nad pristaniškim mestom Mariupolj, so se preostali ukrajinski borci zatekli v podzemne predore jeklarne Azovstal, kjer so vztrajali več tednov. Sredi maja so položili orožje in se predali ruskim silam, ki so nato v celoti prevzele nadzor nad tovarno.
Rusija je sporočila, da namerava borce, ki so jih prepeljali na ozemlje pod njenim nadzorom, postaviti pred sodišče. Oblasti v samooklicani separatistični republiki Doneck pa so nakazale, da bi lahko vojake iz Azovstala doletela smrtna kazen.
Sodišče v osrednji Ukrajini pa je danes na enajst let in pol zapora obsodilo ruska vojaka. Aleksander Bobikin in Aleksander Ivanov sta bila spoznana za kriva "kršenja zakonov in običajev vojne", ker sta v prvih dneh ruske invazije z raketnimi izstrelki obstreljevala dve vasi na območju Harkova na severovzhodu države, je poročala ukrajinska tiskovna agencija Interfax, ki navaja, da sta oba priznala krivdo in se pokesala za svoje dejanje.

Ukrajinski generalštab je poročal, da je bilo ponoči na drugih delih fronte precej mirneje, občasni spopadi pa so potekali na območju okoli Slovjanska, ključnega preostalega središča Kijevu zvestih enot v regiji Donbas.
Po besedah vodje ukrajinske vojaške uprave v Donecku Pavla Kirilenka je ponoči raketa zadela šolo in sedem stanovanjskih stavb v Slovjansku. Kirilenko je dejal, da so bili v incidentu ubiti trije ljudje, šest pa jih je bilo ranjenih.

Ukrajina preiskuje 15.000 primerov domnevnih vojnih zločinov
Ukrajina preiskuje 15.000 primerov vojnih zločinov od začetka vojne 24. februarja, je danes v Haagu sporočila ukrajinska generalna državna tožilka Irina Veneditkova. Več tisoč primerov so Ukrajinci zabeležili tudi v regiji Donbas, kjer v zadnjih tednih potekajo najhujši boji.
Venediktova je na novinarski konferenci ob srečanju tožilcev pojasnila, da ukrajinske oblasti nimajo dostopa do območij, ki so pod nadzorom ruskih sil, so pa zato opravile vrsto intervjujev z begunci in vojnimi ujetniki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajina tako preiskuje primere domnevnih premeščanj otrok in odraslih ljudi iz Ukrajine v različne dele Rusije, kot tudi primere mučenj, umorov civilistov in uničevanja civilne infrastrukture, je na sedežu evropskega urada za pravosodno sodelovanje Eurojust pojasnila Venediktova.
Po njenih besedah je trenutno zaprtih 80 ljudi, ki jih sumijo vojnih zločinov na ozemlju Ukrajine, seznam osumljencev za vojne zločine pa zajema imena 600 posameznikov, vključno z najvišjimi predstavniki političnih in vojaških oblasti v Rusiji. "Vsak dan se doda od 200 do 300 primerov vojnih zločinov," je povedala.
Ukrajina je od začetka ruske invazije zaradi vojnih zločinov obsodila tri posameznike. Dva ruska vojaka sta bila danes obsojena na 11 let in pol zapora zaradi obstreljevanja civilnih območij, minuli teden pa je sodišče v Kijevu 21-letnega ruskega vojaka Vadima Šišimarina, ki so mu sodili za umor neoboroženega civilista, obsodilo na dosmrtni zapor.
Svet Evropske unije je v začetku maja potrdil nova pravila, ki Eurojustu omogočajo zbiranje, hrambo in analizo dokazov o ključnih mednarodnih zločinih, kot so denimo vojni zločini. Eurojust od marca tudi podpira skupno preiskovalno ekipo EU, ki preučuje morebitne vojne zločine v Ukrajini.
Prva tovorna ladja iz pristanišča v Mariupolju odplula v Rusijo
Iz ukrajinskega pristaniškega mesta Mariupolj, ki so ga okupirale ruske sile, je v mesto Rostov na Donu v Rusiji odplula prva tovorna ladja, je danes povedal vodja separatistične ljudske republike Doneck Denis Pušilin.
"Danes je pristanišče zapustilo 2.500 ton valjane pločevine, namenjene v Rostov," je na Telegramu zapisal Pušilin. Pri tem je dodal, da je to zelo pomembno pristanišče ob Azovskem morju in edino, kjer je mogoče pretovarjati vse vrste blaga, tudi pozimi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Naznanil je še, da bo bodo nekatere ladje v pristanišču prešle pod pristojnost samooklicane separatistične ljudske republike Doneck in jih bodo preimenovali.
Lavrov prihodnji teden v Turčijo na pogovore o odprtju poti za izvoz žita
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov bo prihodnjo sredo obiskal Turčijo, kjer se bo s tamkajšnjimi predstavniki pogovarjal o deblokadi izvoza žita iz Ukrajine, ki je ustavljen zaradi ruske invazije na to državo. Obisk Lavrova je napovedal turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu, ki je odprtje poti za prevoz žita označil za osrednje vprašanje.
Cavusoglu je v televizijskem pogovoru dejal, da bo Lavrov 8. junija prispel v Turčijo "na pogovore o vprašanju odpiranja varnostnega koridorja, ki vključuje tudi (prevoz) pšenice v Črnem morju".
"To je najpomembnejše vprašanje. Osredotočamo se na to. Načrtujemo ustanovitev centra v Istanbulu za opazovanje koridorja," je povedal Cavusoglu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Lavrova bo na obisku spremljala vojaška delegacija, je dodal.
Cavusoglu je obisk Lavrova napovedal le dan po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin turškemu kolegu Recepu Tayyipu Erdoganu dejal, da je Moskva v sodelovanju z Ankaro pripravljena omogočiti neoviran pomorski promet blaga, vključno z izvozom žita iz ukrajinskih pristanišč.
V ukrajinskih pristaniščih, ki so jih obkolile ruske ladje, je obtičalo na desetine kontejnerskih ladij, zaradi česar je onemogočen izvoz pšenice, sončničnega olja in drugih živil ter gnojil. Plovbo po Črnem morju ovirajo tudi mine, ki so jih postavile tako ruske kot ukrajinske sile, še navaja AFP.
Iz ukrajinskega pristaniškega mesta Mariupolj, ki so ga okupirale ruske sile, je sicer prav danes v mesto Rostov na Donu v Rusiji odplula prva tovorna ladja, je sporočil vodja separatistične ljudske republike Doneck Denis Pušilin.
Preden je Rusija 24. februarja začela ofenzivo, je bilo pristanišče Mariupolj drugo najbolj prometno pristanišče v Ukrajini. Uporabljali so ga predvsem za izvoz ogromne pridelave ukrajinskega žita, ki je zaradi konflikta v državi zdaj blokirana.
Rusija je sicer prejšnji teden sporočila, da se bo pristanišče ponovno odprlo, potem ko je vojska razminirala 1,5 milijona kvadratnih metrov veliko območje ob pristanišču.
Vrh EU pozval Rusijo, naj preneha blokirati ukrajinska pristanišča
Voditelji držav članic Evropske unije so danes Rusijo pozvali, naj preneha blokirati ukrajinska pristanišča v Črnem morju in omogoči izvoz prehranskih izdelkov. Zavzeli so se za pospešitev vzpostavljanja t. i. solidarnostnih pasov, katerih namen je olajšati izvoz iz Ukrajine.
"Evropski svet ostro obsoja uničevanje ter nezakonito rusko prisvajanje ukrajinskih proizvodov," so zapisali v sklepih dvodnevnega izrednega zasedanja v Bruslju. Evropski svet poziva Rusijo, naj odpravi blokado ukrajinskih pristanišč v Črnem morju in omogoči izvoz prehranskih izdelkov, predvsem iz Odese.
Predsedniki vlad in držav članic so Svet EU, v katerem se sestajajo predstavniki držav, pozvali, naj pospešijo vzpostavljanje t. i. solidarnostnih pasov, ki jih je Evropska komisija predlagala, da bi olajšali izvoz prehranskih izdelkov iz Ukrajine.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pojasnila, da je v ukrajinskih skladiščih 20 milijonov ton pšenice, ki jo je treba izvoziti. Ukrajina je običajno po njenih besedah izvozila pet milijonov ton na mesec. Zdaj pa jim s solidarnostnimi pasovi, ki omogočajo izvoz po cestah in železnicah, uspe izvoziti med 200.000 in milijon ton pšenice. "To traja dlje in je težje, a to lahko storimo že zdaj, in to tudi počnemo," je poudarila na novinarski konferenci po vrhu. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je povedal, da EU podpira vse napore Združenih narodov, da bi našli dogovor za odprtje pomorskega koridorja v Črnem morju. To bi bila najboljša možnost za izvoz iz Ukrajine, je dejal.
Na delu zasedanja o prehranski varnosti je sodeloval tudi predsednik Afriške unije (AU) Macky Sall, s katerim so govorili o operativnem sodelovanju med AU in EU pri soočanju z izzivi na področju prehranske varnosti, je povedal Michel. Pri tem je omenil možnost ukrepov za okrepitev produktivnosti v Afriki in podporo, s katero bi se izognili tej krizi, ki bi lahko privedla do napetosti v nekaterih afriških državah, ki pa bi lahko imele negativne posledice tudi za Evropo.
Predsednik Senegala Sall se je prav tako zavzel za sodelovanje Afriške in Evropske unije na področju prehranske varnosti. Tudi on je poudaril, da ruska blokada Odese otežuje izvoz hrane iz Ukrajine, in podprl prizadevanja za odprtje tega pristanišča.
"Rad bi vam tudi povedal, da so naše države zelo zaskrbljene zaradi postranskih posledic motenj, ki jih povzroča blokada sistema Swift," je poudaril v nagovoru, ki je dostopen tudi v pisni obliki. EU je namreč v okviru sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino več ruskih bank izključila mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift.
"Če je sistem Swift oviran, to pomeni, da tudi če proizvodi obstajajo, se pri plačevanju zaplete," je pojasnil. Pozval je, da pristojni ministri obeh strani poiščejo ustrezne rešitve.
Von der Leynova je izpostavila še okrepitev lastne proizvodnje hrane v EU, pri čemer pričakujejo izvoz rekordnih 40 milijonov ton žita v letih 2022 in 2023. "Pri tem vse partnerje po svetu pozivamo, naj ne omejujejo globalne trgovine s prehranskimi izdelki," je dejala.
Število ukrajinskih beguncev preseglo število sirskih
Ukrajino je od 24. februarja, ko so državo napadle ruske sile, zapustilo približno 6,8 milijona ljudi, kar je več, kot jih je med vojno zapustilo Sirijo, so danes sporočili Združeni narodi. Poleg tega je bilo notranje razseljenih približno osem milijonov ljudi, kar pomeni, da je morala svoje domove zapustiti tretjina prebivalcev Ukrajine.
Po podatkih ZN je od leta 2011 iz Sirije pobegnilo 6,6 milijona beguncev, ki so varnost poiskali v najmanj 130 državah. Begunska kriza v Ukrajini je tako presegla sirsko in postala najhujša begunska kriza v Evropi po drugi svetovni vojni, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je poročal, da se je od začetka vojne v svojo državo vrnilo 2,2 milijona Ukrajincev, vendar gre v številnih primerih le za obisk sorodnikov ali preverjanje stanja na njihovih domovih.
Čeprav se je v zadnjih tednih izseljevanje iz Ukrajine zmanjšalo in so se ustavili veliki valovi beguncev, ki so jih sosednje države beležile februarja in marca, državo vsak dan še vedno zapusti na tisoče ljudi.
Največ ukrajinskih beguncev je sprejela Poljska, kamor se je zateklo 3,6 milijona ljudi. Skoraj milijon jih je prišlo v Romunijo, mnogi so se najprej ustavili v Moldaviji, nadaljnjih 970.000 pa se jih je preselilo v Rusijo.
Rusija prekinja dobavo plina Danski
Rusija nadaljuje z ustavljanjem dobave plina tistim državam, ki ga ne želijo plačevati v rubljih. S sredo bo ruska družba Gazprom Export prekinila dobavo danskemu energetskemu podjetju Orsted, so sporočili iz danskega podjetja. Gazprom Export jih je obvestil, da bo dobava plina prekinjena 1. junija ob 6. uri.
Dansko energetsko podjetje je to potezo predvidelo in že pred tem sporočilo, da bo napolnilo svoja skladišča na Danskem in v Nemčiji, da bi zagotovilo dobavo plina svojim odjemalcem, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
"Ker ni plinovoda, ki bi vodil neposredno iz Rusije na Dansko, Rusija ne bo mogla neposredno prekiniti dobave plina na Dansko, zato bo še vedno lahko dobivala plin," so izpostavili pri Orstedu. "Vendar to pomeni, da je treba plin za Dansko v večji meri kupovati na evropskem trgu plina," so dodali. V družbi so prepričani, da bo to mogoče.
Gazprom Export je po navedbah danske družbe vztrajal v svoji zahtevi po plačevanju dobave plina v rubljih. "Orsted v skladu s pogodbo tega ni dolžan storiti in bo še naprej plačeval v evrih," so zapisali.
Zaradi nepripravljenosti plačevati plin v ruski valuti je Moskva pred tem že prekinila dobavo Finski, Poljski in Bolgariji. V ponedeljek je tudi nizozemsko energetsko podjetje GasTerra sporočilo, da jim je Gazprom iz istega razloga ustavil dobavo plina.
Ruske sile so po večtedenskem uničujočem obleganju, zaradi katerega je mesto ostalo v ruševinah, v začetku tega meseca prevzele popoln nadzor nad Mariupoljem, potem ko so se predale še zadnje ukrajinske sile, ki so se zadrževale v jeklarni Azovstal.