V središču ukrajinske prestolnice Kijev je bilo v zgodnjih jutranjih urah po besedah župana Vitalija Klička znova slišati eksplozije, oglasil se je tudi alarm, ki opozarja na zračne napade, poročajo tuje tiskovne agencije. Ukrajinska vojska je ob tem sporočila, da so sestrelili več brezpilotnih letalnikov iranske izdelave.
Kmalu po tem, ko se je davi oglasil alarm, je bilo v Kijevu slišati več glasnih eksplozij, poroča španska tiskovna agencija EFE. "Eksplozije v okrožju Ševčenkiv v prestolnici. Osnovne storitve še vedno delujejo," je na omrežju Telegram na kratko zapisal Kličko.
Vodja kijevske vojaške uprave Sergej Popko je po navedbah britanskega BBC sporočil, da so ukrajinske sile danes sestrelile 13 iranskih brezpilotnih letalnikov, guverner kijevske regije Oleksij Kuleba pa je ob tem dejal, da "sistemi zračne obrambe v regiji delujejo".
Zelenski zaprosil za pomoč pri odstranjevanju min
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v videonagovoru novozelandskem parlamentu mednarodno skupnost danes zaprosil, naj pomaga njegovi državi pri odstranjevanju min in drugih neeksplodiranih sredstev, ki po njegovih besedah onesnažujejo območje, ki je po površini enako velikosti Kambodže ali Urugvaja.
"Glede na trenutno stanje je z minami in drugimi neeksplodiranimi sredstvi onesnaženih 174.000 kvadratnih kilometrov ukrajinske zemlje," je dejal Zelenski prek video povezave.
"Za nobenega otroka, ki lahko umre od skrite ruske protipehotne mine, ni miru," je opozoril in ob tem Novo Zelandijo, katere vojska ima obsežne izkušnje na tem področju, pozval, naj stopi na čelo prizadevanj za odstranitev min, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je v svojem govoru še dejal Zelenski, sta Črno in Azovsko morje onesnažena s plavajočimi minami, ki so bile usodne za stotisoče živih bitij, ki so umrla v spopadih. Pri tem je Rusijo obtožil ekocida v Ukrajini.
"Slišala sem vaš poziv k večji podpori, še zlasti v povezavi z dolgoročnimi posledicami vojne, vključno z vplivom na okolje," mu je odgovorila novozelandska premierka Jacinda Adern. "Z vami smo, ko iščete mir, in z vami bomo tudi pri obnovi države," je še dodala.
Nova Zelandija je Kijevu doslej nudila skromne količine opreme in vojaškega usposabljanja, je pa poslala več kot sto inštruktorjev v Evropo, da bi ukrajinskim oboroženim silam svetovali na vojaškem področju. Danes je vlada v Wellingtonu obljubila dodatna dva milijona ameriških dolarjev humanitarne pomoči za pomoč Ukrajini čez zimo, še navaja AFP.
"V jutranjem napadu na Kijev sta bili poškodovani dve upravni stavbi, v bližji vasi Višnjeve pa je bila poškodovana hiša," je na Telegramu zapisal namestnik vodje urada ukrajinskega predsednika Kirilo Timošenko. Po navedbah reševalnih služb v napadih ni bilo žrtev.
"Zdaj je pomembno, da ostanemo v zakloniščih in na varnih mestih. Rusija nadaljuje svoj teror proti naši državi, vendar smo vsak dan močnejši," je dodal Kuleba.
Ukrajina in Rusija znova izmenjali zapornike
Ukrajinske oblasti so danes sporočile, da so z Rusijo znova izmenjali vojne ujetnike. V okviru izmenjave je bilo vrnjenih 64 pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil in tudi ameriški državljan. Prav tako sta si državi izmenjali posmrtne ostanke štirih oseb, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"64 pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil, ki so se bojevali v Donecku in Lugansku ter sodelovali pri obrambi mesta Bahmut, se vrača domov," je na družbenih omrežjih zapisal vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak in pojasnil, da so med njimi tako častniki kot navadni vojaki.
"Uspelo nam je osvoboditi tudi državljana ZDA Suedija Murekezija, ki je pomagal našemu ljudstvu," je še dodal. Po podatkih ukrajinskega koordinacijskega štaba za ravnanje z vojnimi ujetniki je bil ameriški državljan pridržan v mestu Herson, ker je sodeloval na proukrajinskih zborovanjih.
Ruska tiskovna agencija Tass pa navaja, da je bil Murekezi aretiran junija in obtožen udeležbe na protiruskih protestih ter spodbujanja etničnega sovraštva.
Moskva je medtem poročala o izmenjavi pravoslavnega duhovnika in trupel dveh pilotov zasebne vojaške skupine Wagner, ubitih med spopadi v okolici mesta Bahmut. Po navedbah Kijeva je bilo doslej vrnjenih že več kot 1400 ukrajinskih vojnih ujetnikov.
Bruselj Ukrajini odobril še 500 milijonov evrov posojila
Evropska unija je Ukrajini odobrila še 500 milijonov evrov posojila, s čimer se je skupni znesek finančne pomoči Bruslja tej državi od začetka vojne povišal na 7,2 milijarde evrov, je sporočila Evropska komisija.
Po mnenju Bruslja Ukrajina 500-milijonsko posojilo potrebuje za kritje tekočih stroškov, kot so socialna izplačila ter delovanje šol in bolnišnic. Sredstva za posojilo bodo zbrali na mednarodnih kapitalskih trgih, obresti pa bodo poravnane iz proračuna EU. Vključno s humanitarno in drugo pomočjo je EU Ukrajini tako od začetka vojne namenila že več kot 19,7 milijarde evrov.
Medtem je Evropski parlament sprejel spremenjeno uredbo, ki omogoča prenos 18 milijard evrov težkega svežnja makrofinančne pomoči Ukrajini v prihodnjem letu. Države članice EU so sveženj odobrile v soboto. Ta posojila bodo imela 10-letno obdobje vračanja, države članice pa naj bi krile večji del stroškov obresti prek zunanjih namenskih prejemkov. Jamstva za posojila bodo zagotovili bodisi iz proračuna EU bodisi iz držav članic.
Na prvotni predlog, ki ga je Evropski svet dal 6. decembra, je Madžarska vložila veto. Blokirala ga je zato, ker je Bruselj njej zamrznil evropska sredstva v okviru mehanizma pogojevanja izplačila sredstev EU z vladavino prava. Svet je nato 10. decembra predstavil spremenjeno različico, s katero se je strinjala tudi Budimpešta.
