V Franciji so danes aretirali še zadnjega od desetih nekdanjih pripadnikov italijanskih skrajno levih terorističnih skupin, katerih izročitev zahteva Italija. Aprila so jih sedem aretirali, dva pa sta se oblastem predala sama.
Francoske oblasti so zdaj na zahtevo italijanskih aretirale Maurizia di Marzia, ki je v Franciji od 90. let prejšnjega stoletja. Italija njegovo izročitev zahteva, da bi odslužil preostanek 14-letne zaporne kazni zaradi vloge v poskusu ugrabitve namestnika prefekta rimske policije Nicole Simoneja leta 1982. Simone je bil pri tem hudo poškodovan. V zaporu mora di Marzio odsedeti še pet let in devet mesecev. Nekdanji pripadnik Rdečih brigad, ki ga francoske oblasti niso več aktivno iskale, je trenutno v priporu. V 48 urah ga mora zaslišati prizivno sodišče v Parizu, ki bo odločilo, ali mu bodo podaljšali pripor ali ga bodo izpustili na prostost pod pravosodnim nadzorom.
Di Marzio se je konec aprila, ko so aretirali sedem drugih nekdanjih članov italijanskih levičarskih skupin, izognil aretaciji. Dva sta se tedaj sama predala francoskim oblastem. Deveterico nekdanjih pripadnikov skrajnih skupin so izpustili na prostost. Junija je na pariškem prizivnem sodišču potekala obravnava italijanskih zahtev za njihovo izročitev. Konec septembra naj bi sodišče odločilo, ali bo od Italije zahtevalo dodatne informacije.
Aretacijo desetih nekdanjih teroristov je odobril francoski predsednik Emmanuel Macron. V Macronovem uradu so aprila poudarili, da deseterico v Italiji iščejo zaradi "najresnejših zločinov". Pojasnili so, da predsednik s tem ni odstopil od doktrine, ki jo je leta 1985 sprejel tedanji predsednik Francois Mitterrand. V skladu z njo skrajnežem nudijo zatočišče, če so se odrekli nasilju in če jih v Italiji ne iščejo zaradi umora ali drugih krvnih deliktov. Postopek izročitve bi lahko trajal od dve do tri leta.
