V smislu skrajšanja življenjske dobe onesnažen zrak v Evropi najbolj ogroža prebivalce držav na vzhodu in jugovzhodu celine, kot so Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Albanija. Med državami članicami EU pa onesnažen zrak najbolj ogroža prebivalce Italije, ugotavlja poročilo Evropske agencije za okolje (EEA).
Onesnažen zrak je med povzročitelji srčno-žilnih, pljučnih, rakavih in nevroloških bolezni, število smrti in bolezni, povezanih z drobnimi delci, ozonom in dušikovim dioksidom, pa ostaja visoko tudi v Evropi.
V državah jugovzhodne Evrope so pri prebivalcih, starih 30 let ali več, izmerili največ izgubljenih let življenja zaradi onesnaženosti zraka, navaja poročilo EEA, ki ga je agencija objavila v začetku meseca.
V EU je imela leta 2023 največ smrtnih primerov zaradi onesnaženosti zraka in največ izgubljenih let življenja na 100.000 prebivalcev Italija. Sledita ji Poljska in Nemčija.
Najmanjši relativni vpliv onesnaženja zraka so zabeležili v severnih in severozahodnih državah Evrope, med njimi na Švedskem, Finskem, v Estoniji in na Norveškem. Islandija ni imela niti enega smrtnega primera, povezanega z dolgotrajno izpostavljenostjo drobnim delcem PM 2,5, še piše v poročilu EEA.
Agencija poudarja, da je onesnaženost zraka še vedno največje okoljsko tveganje za Evropejce.
Prezgodnja umrljivost zaradi drobnih delcev PM 2,5 se je v EU med letoma 2005 in 2023 zmanjšala za 57 odstotkov. Nevarne ravni onesnaženosti zraka so leta 2023 kljub temu povzročile kar 182.000 smrti in 1,9 milijona izgubljenih let življenja.
V vseh 40 analiziranih državah skupaj je onesnažen zrak leta 2023 povzročil 206.000 smrti in 2,16 milijona izgubljenih let življenja.
